Rutte zahteva 5 % BDP za obrambo

Mark Rutte je na vrh v Ankari prišel z zahtevo, ki je bila preprosta samo na prvi pogled: zaveznice morajo pokazati, koliko denarja bodo namenile obrambi, predvsem pa, kaj bo iz tega denarja nastalo. Generalni sekretar Nata od evropskih članic zahteva »jasne, konkretne in verodostojne« nacionalne načrte, kako bodo do leta 2035 dosegle 5 odstotkov BDP za obrambo in varnost (AP, NATO).

Cilj je razdeljen na dva dela: 3,5 odstotka BDP za vojaške proračune in 1,5 odstotka za odpornost, torej za ceste, mostove, kibernetsko varnost in energetsko infrastrukturo, ki lahko podpirajo obrambo. Nato od vlad ne zahteva več samo podpisa pod številko. Zahteva dokaz, da se bo številka spremenila v tanke, strelivo in enote, ki jih je mogoče dejansko napotiti. Mnoge članice te poti še ne znajo prepričljivo pokazati.

Španija je povedala na glas

Španija je javno izrekla tisto, kar je pri drugih pogosto skrito v daljših časovnicah ali širšem računovodstvu. Pedro Sánchez je branil špansko raven obrambnih izdatkov, približno 2,1 odstotka BDP, in zavrnil zavezo k 5 odstotkom (El Mundo). Španski zunanji minister José Manuel Albares je že maja trdil, da Madrid izpolnjuje svoje obveznosti, tudi če ne dosega naslovne številke (Infobae). Madrid je tako postal najvidnejši oporečnik vrha, ne pa nujno edina težava.

Spor kaže mejo Natovega pritiska. Cilji glede BDP so politične zaveze z vrhov, ne pogodbene obveznosti. Za šibek načrt ni samodejne sankcije (Defence Priorities, Reuters/The Star). Ruttejeva zahteva je politično resna, pravno pa mehkejša od fiskalnega pravila Evropske unije.

Nemčija poskuša postaviti vzorec

Nemčija ponuja najbližji približek verodostojnemu načrtu. Kancler Friedrich Merz in obrambni minister Boris Pistorius sta cilj 3,5 odstotka povezala z reformo javnega naročanja in novim zakonom, ki naj bi pospešil gradnjo prometne infrastrukture, pomembne za vojsko; polno pripravljenost naj bi dosegli do leta 2029 (BMVg). Osnutek proračuna za leto 2027 predvideva 109,7 mrd. evrov obrambnih izdatkov, v kar je vključenih tudi 4 mrd. evrov naložb v promet (Morgenpost). Rutte je nemško smer podprl in dejal, da je Berlin »na pravi poti« (NATO).

Šibke točke so kljub temu očitne. Del nemškega razmerja do BDP izhaja iz infrastrukturnih skladov, ne iz neposrednih naročil orožja (taz). Pistorius je priznal, da bo Nemčija še naprej kupovala ameriško orožje, čeprav želi zmanjšati odvisnost od dobaviteljev. Evropska obrambna industrija pa nima proizvodnih zmogljivosti, ki bi lahko takšno porabo hitro pretvorile v opremo: pri strelivu, sistemih zračne obrambe in oklepnih vozilih so dobavni roki večletni.

Računovodski izhod v sili

Košarica odpornosti v višini 1,5 odstotka BDP je del, kjer je odgovornost najtanjša. Ceste in energetska omrežja lahko res služijo obrambi. Lahko pa postanejo tudi preimenovana javna poraba, če Nato ne bo preverjal, kaj denar dejansko prinaša (CEPA, ProtoThema).

Italija kaže, kje nastane fiskalno trenje. Rimski načrt za leto 2025 ohranja neto zadolževanje pri 2,8 odstotka BDP (MEF), Evropska komisija pa je opozorila, da bi lahko italijanski delež posojil iz instrumenta SAFE, 150 mrd. evrov vrednega evropskega mehanizma za skupno javno naročanje na področju obrambe, prerazporedili, če bo Rim odlašal (Adnkronos). Francija je v posodobljenem zakonu o vojaškem načrtovanju dodala 36 mrd. evrov v porabniški okvir za obdobje 2024–2030, toda francoski senatorji so povečanje opisali kot popravek prej premalo financiranega zakona (Ouest-France, Sénat). Gre bolj za zapolnjevanje vrzeli kot za skok.

Poljska obrne razpravo iz porabe v politični vzvod. Varšava pri približno 4,5 odstotka BDP proporcionalno že porabi več kot Združene države in to uporablja kot argument proti počasnejšim zaveznicam (Standard, CNBC). Toda po besedah generala Jarosława Gromadzińskega se približno 60 odstotkov poljskih nakupov financira s krediti, Sklad za podporo oboroženim silam pa ne uporablja vseh svojih zmogljivosti (Defence24). Visoka poraba daje vzvod. Ne pomeni samodejno uporabne vojaške zmogljivosti.

Po Ankari ostaja težji preizkus: katere vlade bodo objavile ovrednoteno, zakonsko podprto in preverljivo pot od proračunske postavke do enot na terenu. Nato je obrambno porabo spremenil v spor o odgovornosti, ne da bi vzpostavil sistem odgovornosti. Rutte ima na voljo javni pritisk, primerjalne tabele in nelagodje na vrhovih. Nobena institucija v Natu ali Evropski uniji pa članice ne more prisiliti, da izpolni svojo zavezo. Razkorak med obljubo in izvedbo ostaja osrednja ranljivost zavezništva.