Sabotaža za $500 po Evropi

Za 500 do 7.000 dolarjev je v Evropski uniji mogoče najeti človeka, ki zažge vozilo Nata, fotografira vojaški konvoj ali oskruni ukrajinsko obeležje. Naročnik se pojavi na začasnem računu na Telegramu, izvajalec nalogo posname kot dokaz, plačilo pride v kriptovaluti, račun pa izgine (Cybernews).

Preiskava poljskega medija Vot Tak in kazenski postopki v več državah kažejo na poceni čezmejni trg za sabotažne naloge. Veriga naročanja ostane skrita, izvajalec pa je potrošni material.

Poljski dokaz

Poljska za zdaj ponuja najtrdnejše dokaze, da tak trg deluje. Osemnajstletni ukrajinski državljan Ilja K. se sooča s 47 obtožbami, povezanimi s sabotažnimi dejavnostmi med novembrom 2024 in avgustom 2025 (WP, RMF24). Poljska notranja varnostna agencija ABW in državno tožilstvo navajata, da naj bi naloge med drugim vključevale skrunitev obeležij za podžiganje poljsko-ukrajinskih napetosti in pripravo preleta drona nad predsedniško kolono.

Bistven ni le seznam obtožb, temveč način delovanja. Navodila so prihajala prek spletnega sporočilnika. Izvajalec je pošiljal fotografije kot dokaz opravljene naloge. Plačilo je dobival v kriptovalutah, speljanih prek menjalnic, registriranih v Rusiji in na Kitajskem. Obtoženi naj bi za dodatne naloge novačil še druge. Ne gre za izurjenega obveščevalca, temveč za najstnika, ki je delal za denar in se znašel v sistemu, v katerem ga je bilo mogoče hitro zamenjati.

Potrošni agenti v več državah

Nemci imajo za takšne rekrute izraz Wegwerf-Agenten: potrošni agenti. Gre za poceni, zamenljive lokalne izvajalce za enkratne naloge, od opazovanja poti in preizkušanja varovanja do priprave požiga. Nemški varnostni organi sabotažo, vohunjenje in dezinformacije, povezane z Rusijo, opisujejo kot pritisk pod pragom odprtega vojaškega napada (Zeit). V Stuttgartu se trije domnevni potrošni agenti soočajo z obtožbami, da so preverjali transportne poti za paketne bombe (Tagesschau).

Nizozemska je razkrila drugačno ranljivost, pri kateri človeški rekruter sploh ni potreben. Tamkajšnji obveščevalni službi AIVD in MIVD sta ocenili, da so ruski državni hekerji vdrli v IP-kamere ob vojaško-logističnih poteh in spremljali obrambne dobave Ukrajini (NL Times, Defensiebond). Privzeta gesla in zastarela programska oprema so civilne kamere spremenili v nadzorno infrastrukturo. Brez Telegrama, brez kriptovalut: le slabo vzdrževane naprave, ki opazujejo brezplačno.

Vrzel med državnimi mejami

Vzorec je čezmejen, pregon pa ostaja državen. Ena sama sabotažna veriga lahko vključuje naročnika z računom na Telegramu, registriranim na indijsko telefonsko številko, tarčo v Latviji, plačila prek azijskih menjalnic in vzporedno preiskavo na Poljskem ali v Nemčiji. Nobena država sama ne vidi celotne slike.

Pravo EU najostrejša orodja še vedno pušča nacionalnim vladam. Obveščevalne službe, aretacije in kazenski pregon so v pristojnosti posameznih držav članic, saj člen 4(2) Pogodbe o Evropski uniji nacionalno varnost izrecno pridržuje vsaki državi. Bruselj lahko s pravilnikom o digitalnih storitvah, ki ureja spletne posrednike, pritiska na platforme, prek Europola usklajuje policijsko sodelovanje in usklajuje dele kazenskega prava. Ne more pa voditi protiobveščevalnih operacij ali samostojno preganjati sabotaže po vsej Uniji.

Posebni odbor Evropskega parlamenta za evropski demokratični ščit je Rusijo nedavno označil za glavno grožnjo ter pozval k močnejšim orodjem proti hibridnim napadom, večji odgovornosti platform in zapiranju vrzeli pri kriptovalutah (European Parliament). To so politična priporočila. Odbor nima pooblastil za preiskovanje, aretacije ali kazenski pregon.

Telegram je zato ena od spornih točk pritiska. Francoski sodniki so ustanovitelja Pavla Durova znova zaslišali zaradi domnevnega sostorilstva, povezanega s kriminalno zlorabo storitve (Le Figaro). V Veliki Britaniji se je regulator Ofcom obrnil na Telegram, potem ko naj bi obsojeni požigalec navodila prejel z računa, povezanega z Rusijo (Guardian). Telegram odgovarja, da je sodelovanje odvisno od pravilno vloženih sodnih zahtev. S tem samo poudarja, kako močno je izvrševanje še vedno vezano na nacionalne postopke.

Širša preiskava Vot Tak govori o milijonih objav, povezanih s sabotažo, ki se širijo prek kratkotrajnih računov. Ta ocena temelji na novinarski preiskavi, ne na sodnih spisih. Koliko objav je pripeljalo do dejanskih napadov, koliko jih je bilo prevar in koliko policijskih pasti, ni javno znano.

Dokazi pa kažejo dovolj: mehanizem novačenja deluje, plačila tečejo, tarče so resnične. Napadalci so našli vrzel. Novačenje je čezmejno, pregon ostaja nacionalen. Kako to vrzel zapreti, ne da bi se vsaka razprava o platformah spremenila v razpravo o množičnem nadzoru, je vprašanje tako za nacionalne notranje ministre kot za izvrševalce pravilnika o digitalnih storitvah pri Evropski komisiji. Za zdaj nanj niso odgovorili.