Savdski pakt odredil priprave na napotitev sil

Savdska Arabija, Turčija in Pakistan so odredili konkretne priprave za napotitev zavezniških sil v kraljevino v okviru skupnega obrambnega pakta. Na izrednem zasedanju v Rijadu 5. oktobra se je višji odbor pakta dogovoril, da bo »sprejel potrebne ukrepe« za zagotovitev dogovorjenih sil in njihovo »hitro napotitev« v Savdsko Arabijo (Savdska tiskovna agencija, Turško zunanje ministrstvo). Iz javno dostopnih informacij še ni razvidno, katere enote bodo napotene in kdaj. Sklep ne določa števila vojakov, časovnice ali poveljniške strukture (AP).

Priprave z omejitvami, ki jih določajo posamezne države

Vse tri države so pakt podpisale 7. avgusta. Po njem se oboroženi napad na eno članico šteje za napad na vse tri (Pakistansko zunanje ministrstvo). Turčija je torej zavezo sprejela že avgusta. Novost iz Rijada je, da so članice pisno obljubo začele pretvarjati v vojaško načrtovanje.

V odboru, ki je sprejel odločitev, so ljudje, ki bi v praksi vodili napotitev. Pakistan je denimo poslal zunanjega in obrambnega ministra ter načelnika vojske (Pakistanski informacijski urad). Ko se ministri in poveljniki na tej ravni dogovorijo za pripravo sil, ima navodilo v vsaki vojski konkretno težo.

Izjava odbora določa tudi omejitev: vsaka napotitev mora biti skladna z zakonodajo posamezne članice (Turško zunanje ministrstvo). Odbor lahko vladam naroči, naj se pripravijo. Ankara in Islamabad pa po svojih pravilih še vedno odločata, ali bodo njuni vojaki res odšli.

Rijad je imel neposreden razlog za sklic zasedanja. Hutiji, z Iranom povezano gibanje, ki obvladuje velik del severnega Jemna, so trdili, da so z raketami in brezpilotnimi letali napadli letališče blizu Rijada in rafinerijo družbe Aramco (AP). V izjavi odbora ni ničesar, kar bi turške ali pakistanske vojake povezovalo z napotitvijo v Jemen.

Pakistan je bil v kraljevini že navzoč

Javni ukaz ali preverjeno poročilo za zdaj ne navaja nobene nove turške ali pakistanske enote, napotene na podlagi odločitve z dne 5. oktobra. Pakistan pa je imel v kraljevini že obsežne sile. Reuters je maja poročal, da je tja napotil okoli 8.000 pripadnikov, poleg več tisoč, ki so bili tam že prej, vendar nobena od vlad številke ni potrdila (Reuters). Te sile so bile v kraljevini že pred tokratno odločitvijo, zato jih ni mogoče šteti za njeno posledico.

Tudi pravni status pakta še ni dokončno urejen. Po poročanju časnika The National celotno besedilo še ni bilo objavljeno, turški in pakistanski parlament pa naj bi ga morala še ratificirati. Če to drži, se dve od treh članic pripravljata na ravnanje po pogodbi, ki je njuna parlamenta še nista odobrila.

Kje se končajo evropske obveznosti

Turško članstvo v Natu daje paktu tudi evropsko razsežnost. Klavzula Nata o vzajemni obrambi, 5. člen, velja za napade na ozemlju, ki ga določa pogodba; vanj spada Turčija, Savdska Arabija pa ne (Severnoatlantska pogodba). Napad na turške vojake, nameščene v kraljevini, evropskih zaveznic sam po sebi ne bi zavezoval k odzivu.

Evropa je tej vojni neposredno izpostavljena predvsem zaradi pomorskega prometa, za zdaj pa ni znakov, da bi pakt to izpostavljenost spreminjal. Tanker ob jemenski obali Rdečega morja je 4. oktobra poročal o več eksplozijah. Posadka je bila na varnem, izvora eksplozij pa niso ugotovili (UKMTO). Evropska unija je do 28. februarja 2027 podaljšala mandat pomorske misije Aspides, ki spremlja trgovske ladje (Svet EU). Italijanski obrambni minister Guido Crosetto je 2. oktobra dejal, da ponudbe nacionalnih vlad za dodatne ladje še ne zadostujejo potrebam misije (RaiNews).

Odbor je odredil pripravo sil za Savdsko Arabijo, vendar v javni izjavi ne navaja novih enot, odločitev pa Turčijinih zaveznic v Natu ne zavezuje k sodelovanju. Podrobnosti, ki bi priprave spremenile v napotitev sil, so zdaj v rokah savdskega, turškega in pakistanskega obrambnega ministrstva. Ankara in Islamabad morata še povedati, ali bosta njuna parlamenta pakt odobrila pred morebitno napotitvijo ali šele po njej.