Arktični pakt zamejuje ameriški pritisk

ZDA, Kanada in pet nordijskih članic Nata so v četrtek v Helsingborgu podpisale skupno izjavo o varnosti na Arktiki. Z njo napovedujejo usklajeno vojaško navzočnost in nadzor na skrajnem severu. Navzven je dokument sporočilo odvračanja proti Rusiji in Kitajski. Njegova manj glasna funkcija je drugačna: ameriške enostranske ambicije na Arktiki, predvsem glede Grenlandije, potegniti v večstranski okvir.

Danski zunanji minister Lars Løkke Rasmussen je ta namen povedal precej neposredno. Danska si že več let prizadeva, da bi se Nato »angažiral na skrajnem severu in na Arktiki«, je dejal novinarjem. Po njegovih besedah naj bi izjava pokazala, da »vse arktične članice Nata varnostne razmere na Grenlandiji in okoli nje vidijo enako«. Ločeno je zavrnil vprašanja o neposrednih pogajanjih z ameriškim državnim sekretarjem Marcom Rubiem glede Grenlandije. Ta proces po njegovih besedah »poteka po načrtih« v delovni skupini, ustanovljeni januarja.

Politični signal brez pravne prisile

Izjava podpisnice zavezuje, da bodo »poglobíle dialog« in usklajevale vojaško usposabljanje. Jezik dokumenta je političen, ne pravno zavezujoč. Potrjuje že obstoječe Natove operacije, med njimi Arctic Sentry, okrepljeni nadzor, uveden februarja, varovanje islandskega zračnega prostora in naprej razporejene sile na Finskem. Ne ustvarja novih obveznosti in ZDA ne preprečuje, da bi zunaj Natovih okvirov ravnale enostransko.

Ker dokument kot sopodpisnico navaja »Kraljevino Dansko, vključno z Grenlandijo in Ferskimi otoki«, Grenlandijo umešča v strukturo zavezniške suverenosti. Ali bi takšno uokvirjanje v resničnem sporu o suverenosti sprožilo 5. člen Nata, klavzulo o medsebojni obrambi, ostaja pravno nejasno.

Washingtonska miza

Danski, ameriški in grenlandski uradniki se od januarja v »delovni skupini na visoki ravni« pogajajo o konkretnih ameriških zahtevah. Po poročanju Den Korte Avis Washington želi tri nove vojaške baze na jugu Grenlandije, v Narsarsuaqu in Kangerlussuaqu, ter pravico veta na večje naložbene projekte, s katero bi blokiral kitajski in ruski kapital. Danska in Grenlandija zahtevi po vetu nasprotujeta.

Grenlandska vlada hkrati vodi svojo vzporedno strategijo. V istem tednu je Grenlandija podpisala ločene sporazume o kritičnih mineralih z ZDA, Francijo in EU ter s Kanado. Aprila je grenlandski parlament soglasno izglasoval prevzem danskega 33-odstotnega deleža v družbi Greenland Airports International do januarja 2027. Nuuk širi krog partnerjev in zaostruje nadzor nad lastno infrastrukturo.

Evropa opazuje od zunaj

EU pri helsinborški mizi ni imela sedeža. Tri od sedmih podpisnic, Finska, Švedska in Danska, so članice EU, vendar so se usklajevale prek Nata, ne prek Bruslja. Arktična strategija Evropske komisije iz leta 2021 se je osredotočala na podnebje in trajnostnost; varnostno usmerjena posodobitev je v posvetovanju, vendar naj bi bila pripravljena šele konec leta 2026. Evropski parlament je novembra z veliko večino podprl močnejšo arktično držo EU, vključno s posebno enoto v Evropski službi za zunanje delovanje. Toda parlamentarna priporočila sama ne ustvarijo zmogljivosti.

Največja evropska vojaška sila je pri vprašanju suverenosti ostala opazno zadržana. Nemški zunanji minister Wadephul je svoje izjave v Helsingborgu usmeril v obrambne izdatke in Hormuško ožino, medtem ko je Bundeswehr v Natovo misijo na območju Grenlandije napotil štiri eurofighterje. Berlin pošilja letala, politiki pa se izogiba.

Nordijske države so Helsingborg uporabile za to, da bi ameriški enostranski potezi dvignile politično ceno in ju naredile vidnejši. Vendar je arhitektura, ki so jo postavile, predvsem politični signal brez pravne omejitve za Washington. Dejanska pravna zaščita Grenlandije je zakon o samoupravi iz leta 2009, ki za vsako spremembo političnega statusa zahteva referendum. Ta varovalka je domača, ne večstranska. Ali ji Natove izjave dodajo politično težo, bo jasneje na julijskem vrhu v Ankari, kjer se bodo arktične poveljniške strukture in delitev bremen premaknile od besed k odločitvam.