Madžarski razpisi brez konkurence

Pri 19,6 odstotka madžarskih javnih naročil se je lani postopek končal z enim samim ponudnikom. Za 309,5 mrd. forintov pogodb stojijo nepregledne lastniške strukture skladov zasebnega kapitala. Največji centralni naročniki, ki so med letoma 2020 in 2025 upravljali več kot 3.700 mrd. forintov, so se na poziv madžarskega protikorupcijskega nadzornika k sodelovanju odzvali komajda (Telex, 24.hu).

Ugotovitve prihajajo iz poročila madžarskega Urada za integriteto, institucije, ki jo je Budimpešta ustanovila pod pritiskom Evropske unije, da bi sprostila zamrznjena evropska sredstva. Povzetek za leto 2025, objavljen ta teden, je najobsežnejši pregled javnega naročanja, ki ga je urad pripravil doslej. Njegova ocena je ostra: previsoke cene niso izjema, konkurenca se sistematično omejuje, pravila pa nagrajujejo napihnjene ponudbe.

Kako se cene ohranjajo previsoke

Težava je v zasnovi sistema. Ponudbene cene se primerjajo z »ocenjeno vrednostjo«, ki ji ni treba odražati dejanskih tržnih stroškov. Prejšnje preplačane pogodbe nato postanejo merilo za nove razpise, zato se poraba nad tržno ravnjo prenaša iz enega postopka v drugega in se sčasoma utrjuje (HVG).

Naročniki konkurenco omejujejo tudi z obsegom naročil: razpise združujejo tako, da pogoje izpolnijo le velika podjetja, ali pa jih razdelijo, da se izognejo odprtim postopkom (Portfolio). Tehnične specifikacije se napišejo tako ozko, da ustrezajo enemu ponudniku. Ista podjetja se pojavljajo znova in znova, skupaj oddajajo ponudbe in skupaj zmagujejo. Največje preplačilo se kaže v gradbeništvu in energetiki, dveh področjih, kjer država porabi največ.

Posebna vrzel v preglednosti je pri centraliziranem javnem naročanju. Pogodbe za energijo, vozila, pohištvo in potovanja v javnem sektorju sploh niso objavljene na javni platformi za javna naročila. Njihova vrednost presega 500 mrd. forintov brez stroškov energije; z energijo bi lahko bila štirikrat ali petkrat višja (HVG).

Tri evropske zapore za madžarski denar

Poročilo samo po sebi ne zamrzne in ne sprosti ničesar. O tem, ali Madžarska dobi evropski denar, odločajo trije ločeni mehanizmi. Svet EU, v katerem glasujejo vlade držav članic, je decembra 2022 po uredbi o pogojevanosti, instrumentu, ki varstvo proračuna EU povezuje s spoštovanjem načel pravne države, zamrznil 6,3 mrd. evrov kohezijskih sredstev. Madžarski načrt za okrevanje in odpornost po pandemiji vsebuje 27 »supermejnikov« s protikorupcijskimi in javnonaročniškimi varovalkami, ki jih mora država izpolniti pred izplačili (Evropska komisija). Poleg tega lahko pravila kohezijske politike ustavijo povračila, če Madžarska ne izpolnjuje pogojev glede upravljanja, tudi brez nove politične odločitve (uredba o skupnih določbah).

Nobena od teh zapor se zaradi poročila ne odpre samodejno. Vendar ima poročilo posebno težo, ker ga je pripravila prav institucija, katere ustanovitev je Bruselj zahteval od Madžarske. Če ta institucija ugotavlja, da cene ostajajo napihnjene, mora Evropska komisija presoditi, ali so obljube reform dovolj za sprostitev sredstev. Evropsko računsko sodišče je ločeno opozorilo, da sta sledljivost in preglednost porabe sredstev za okrevanje po vsej Uniji še vedno nezadostni.

Poljski zaplet

Poljska položaj dodatno zaostruje. Februarja 2024 je Bruselj reformni vladi v Varšavi sprostil približno 137 mrd. evrov evropskih sredstev, še preden so se pravosodne reforme v praksi zares izkazale. Ta odločitev odtlej spremlja vsak primer pogojevanja: pokazala je, da lahko politična usmeritev vlade šteje skoraj toliko kot merljivi rezultati.

Madžarski parlament je 23. junija sprejel novo zakonodajo o javnem naročanju, tudi strožja pravila o nasprotju interesov in večjo preglednost dejanskega lastništva. Če bo Bruselj izplačal denar zato, ker je premier Péter Magyar spremenil politično smer države, še preden bodo razpisi postali bolj konkurenčni in cenejši, bo evropski instrument za varovanje pravne države videti političen, ne pa vezan na pravila.

Slovaška je iz tega že potegnila svoj sklep. Medtem ko se Madžarska po zamrznitvi sredstev poskuša vrniti v okvir evropskih pogojev, Slovaška začenja ponavljati njene napake, je poročal Denník N. Evropski parlament je aprila pozval Komisijo, naj razmisli o uporabi istega mehanizma proti Bratislavi.

Preizkus verodostojnosti je ožji in težji, kot se zdi: kakšen dokaz Bruselj zahteva, preden sprosti denar? Madžarski nadzornik je predložil dokaze, da sistem javnega naročanja še naprej proizvaja previsoke cene. Od tega, kako bo Komisija ravnala s temi dokazi, bo odvisno več kot od katerega koli novega zakona, sprejetega v Budimpešti.