Šesterica gradi veto proti €2tn

Nemčija, Avstrija, Danska, Finska, Nizozemska in Švedska so 27. avgusta Evropski komisiji sporočile, naj iz predlaganega sedemletnega proračuna v višini 2 bilijonov evrov črta »več sto milijard evrov« (Bundeskanzleramt). Šest od 27 vlad bi bilo pri večini odločitev udobna manjšina. Pri dolgoročnem proračunu EU pa Svet, v katerem sedijo nacionalne vlade, odloča soglasno. Šest usklajenih zavrnitev zato ni izgubljeno glasovanje, temveč veto zid (EUR-Lex).

Evropska komisija je predlagala, da se zgornja meja porabe za obdobje 2028–2034, znana kot večletni finančni okvir oziroma MFF, določi pri 1,26 odstotka bruto nacionalnega dohodka EU (European Commission). Gre za zavezujočo sedemletno proračunsko kapo Unije. V ta znesek bi morali spraviti petkratno povečanje obrambnih izdatkov, odplačevanje skupnega dolga iz časa pandemije, nov sklad za konkurenčnost, kmetijske subvencije in kohezijska sredstva, s katerimi EU financira revnejše regije in infrastrukturo (ECFR). Šest neto plačnic pravi, da je cena previsoka. Kot je To Brief poročal prejšnji mesec, ta spor odloča o regionalnem razvoju, dohodkih kmetov in razmerju moči med državami, ki v proračun vplačujejo več, ter tistimi, ki so od evropske porabe bolj odvisne.

Zakaj je časovnica pomembna

Predsednik Evropskega sveta António Costa je 25. avgusta začel obiske po evropskih prestolnicah, da bi pred oktobrsko pripravo pogajalskega okvira preveril rdeče črte posameznih vlad. Ta okvir je kompromisni dokument, s katerim se politična stališča začnejo prevajati v dejanske številke (Euronews). Skupna izjava šestih držav je prišla, še preden je Costa lahko zgradil zagon okoli številke Komisije. S tem so premaknile izhodišče pogajanj.

Costa je v Vilni opozoril, da se morajo voditelji dogovoriti do konca leta, če se želijo izogniti vrzelim pri financiranju kmetov, podjetij in študentov po izteku sedanjega proračuna (Yeni Şafak). Če rok zgrešijo, se sedanje zgornje meje porabe samodejno podaljšajo. To ne pomeni proračunskega prepada, pomeni pa, da ne bo novega denarja za obrambo in konkurenčnost (European Parliament).

Vsak rez ima svojo izjemo

Šest držav se strinja, da mora biti skupni znesek nižji. Pri tem pa se njihovi zaščiteni interesi hitro zaletijo drug v drugega. Avstrijski kancler Christian Stocker pravi, da neto plačnice niso »bankomat EU«, hkrati pa želi pred rezi zavarovati avstrijski letni popust in kmetijsko podporo (Bundeskanzleramt Österreich). Švedska vztraja, da mora redna poraba ostati okoli 1 odstotka BND, in brani popuste v vrednosti 8 do 11 milijard švedskih kron na leto (Riksdagen). Finska želi nižjo zgornjo mejo, vendar sprejema višje obrambne izdatke in podpira nekatere nove davke na ravni EU (Valtioneuvosto). Nizozemska zahteva ostrejše izbire pri porabi, a domača koalicijska politika odprto rezanje kmetijskega proračuna naredi tvegano (NOS).

Zahteva po »več sto milijardah« rezov je preprost stavek. Težji stavek pove, kaj se bo dejansko zmanjšalo. Tega v tej skupini še ni napisal nihče.

Kaj bi rezi zadeli

Menjava je neposredna. Šest držav želi nižji račun. Države, ki so od evropskih sredstev bolj odvisne, želijo zaščititi obrambo, kohezijo in kmetijstvo. Romunija ima na primer odobrenih 31,5 milijarde evrov kohezijskih sredstev za promet, zeleni prehod in socialno vključenost (European Commission). To so avtoceste, vodovodni sistemi in delovna mesta v regijah. Romunija in Španija sta se pridružili skupini »prijateljev kohezije«, ki brani te tokove denarja (G4Media, El País).

Komisija je poskušala ta trk obiti s predlogom novih prihodkov na ravni EU, od dajatev na ogljično prilagoditev na mejah do prispevkov podjetij. Po njenih izračunih bi ti prihodki prinesli 58,5 milijarde evrov na leto in financirali nove prednostne naloge brez višjih nacionalnih prispevkov (European Commission). Toda to ni denar, ki bi ga Komisija lahko preprosto pobrala. Vsak nov vir prihodkov zahteva soglasje v Svetu in ratifikacijo v vseh nacionalnih parlamentih, kar prestolnicam in poslancem odpira še drugo prizorišče za blokado (European Parliament). Več držav iz šesterice je že skeptičnih: Nizozemska nasprotuje prispevku podjetij, Avstrija pa nove prihodke sprejema le, če ne povečajo njenega bremena (Officiele Bekendmakingen, Parlament Österreich).

Soglasje šesterici daje vzvod, hkrati pa jo sili, da razkrije lastna protislovja. Do oktobra bo Costov pogajalski okvir od nje zahteval več kot blokado: pokazati bo morala, ali »več sto milijard« pomeni dejanski seznam rezov ali samo cenejši naslov.