Šest držav zahteva reze, Finska brani subvencije

Nemčija, Nizozemska, Avstrija, Danska, Finska in Švedska želijo, da se iz predloga Evropske komisije za proračun EU v obdobju 2028–2034 črta »več sto milijard evrov«. V pismu z dne 28. septembra so zahtevale, naj Irska ta rez vključi v osnutek, ki ga pripravlja (Euronews, Irish Times). Pismo ne določa, kateri programi naj izgubijo sredstva, finski premier pa že brani delež svoje države za kmetijstvo.

Voditelji so pismo poslali irskemu premierju Micheálu Martinu. Irska trenutno vodi pogajanja vlad o proračunu; predsedovanje se izmenjuje med državami članicami. Uradna različica pisma ni bila objavljena, zato njegova vsebina temelji na poročanju medijev, ki so ga videli.

Zahteva je splošna. Kot poroča Euronews, šest držav predlaga prihranke na vseh področjih porabe in preusmeritev sredstev v obrambo, konkurenčnost, inovacije ter nadzor migracij. Pismo naj ne bi navajalo ne natančnega zneska ne programa, ki bi ga bilo treba okrniti. Tudi skupna izjava istih šestih držav z dne 27. avgusta tega ni določala (nemška vlada).

Nižji začetni znesek, veto vsake članice

Irska bo določila začetni znesek. Naslednji korak je prenovljen »pogajalski okvir«, delovni osnutek, ki določa mogočno višino proračuna in razporeditev sredstev. Voditelji bodo o njem razpravljali na vrhu 15. in 16. oktobra (Irish Times). Dublin je ministre že 22. septembra pozval, naj opredelijo, katere programe štejejo za ključne (irsko predsedstvo).

Šest držav želi znižati predlog Evropske komisije, ki za sedem let predvideva 1.763,1 milijarde evrov. Znesek je izražen v cenah iz leta 2025, torej brez upoštevanja prihodnje inflacije, vključuje pa tudi odplačilo posojil EU za okrevanje po pandemiji (Evropski parlament).

Vsaka vlada lahko zavrne končni proračun. Ker je potrebno soglasje, ga lahko blokira katera koli od 27 držav (EUR-Lex). Ta pravica daje šesterici pogajalsko moč. Enako možnost zavrnitve globokih rezov imajo vlade, ki so odvisne od sredstev za kmetijstvo in regije. Soglasje mora dati tudi Evropski parlament, ki predlaga višji znesek od Komisije.

Največji učinek rezov bi lahko občutili kmetijski in regionalni programi, čeprav pismo tega ne omenja. Enotni sklad Evropske komisije za kohezijsko politiko, torej sredstva EU za manj razvite regije, kmetijstvo in ribištvo predstavlja skoraj polovico predloga (Svet EU). Poljsko ministrstvo za razvoj pričakuje, da bo državi pripadlo več kot 123 milijard evrov (poljska vlada), kar pomaga pojasniti, zakaj Varšava že postavlja svoje rdeče črte (To Brief).

Finska brani svoj delež za kmetijstvo

Nekateri mediji so pismo opisali kot »ultimat«, vendar je izraz uporabil neimenovani diplomat, ne pa avtorji pisma. Finski premier Petteri Orpo je takšno oznako zavrnil. Dejal je, da Finska ne zahteva zmanjšanja kmetijskih subvencij in da je obramba njenega deleža za kmetijstvo eden osrednjih ciljev države (Yle).

Orpovo stališče se težko ujema z zahtevo, naj k prihrankom prispevajo vsa področja. Če bi kmetijska poraba, ena največjih proračunskih postavk, ostala nedotaknjena, bi morali prihranki priti iz programov, ki jih šest držav še ni imenovalo. Orpo kot eden od podpisnikov sam ne more zagotoviti, da bo kmetijstvo izvzeto. Vendar je javno začrtal, kaj bo njegova država branila.

Z zavlačevanjem šest držav ne pridobi veliko. Če do 1. januarja 2028 ne bo dogovora o novem proračunu, bodo do sprejetja naslednjega veljale zgornje meje porabe iz zadnjega leta sedanjega proračuna (EUR-Lex). Sredstva bi se še naprej izplačevala, novi programi za obrambo in konkurenčnost, ki jih šest držav zagovarja, pa bi počakali.

Šest držav lahko doseže, da bo Irska v osnutku predlagala nižji znesek. Da bi nižji skupni proračun dobil soglasje vseh 27 vlad in Evropskega parlamenta, ki zahteva več, bodo morale partnericam povedati, kateri programi bodo prejeli manj sredstev in za koliko.