Šest držav za davek na rafinerije

Šest finančnih ministrov želi, da Evropska unija odpre razpravo o obdavčitvi presežnih dobičkov naftnih družb. Nemčija, Italija, Avstrija, Poljska, Portugalska in Španija so v skupnem pismu Irsko, ki trenutno predseduje Svetu EU, torej šest mesecev vodi ministrska zasedanja, pozvale, naj temo uvrsti na dnevni red enega od prihodnjih srečanj finančnih ministrov v Dublinu (Business Recorder/AFP, DW).

Pismo, ki ga je spodbudil nemški finančni minister Lars Klingbeil, izhaja iz ocene, da naftne družbe ustvarjajo dobičke in rafinerijske marže, ki presegajo rast cen surove nafte (Les Echos, n-tv). Vendar je med pismom, ki zahteva razpravo, in zakonom, ki uvede davek, precejšnja institucionalna razdalja.

Zakaj šest ministrov ne more uvesti davka

Davčni ukrepi na ravni EU zahtevajo soglasje: strinjati se mora vseh 27 držav članic, potem ko Evropska komisija predloži formalni predlog (člen 113 PDEU, člen 115 PDEU). Že ena sama vlada lahko ukrep blokira. Predloga Komisije ni, prav tako ni znano, da bi obstajalo osnutek pravnega besedila (odločanje v Svetu).

Šesterica ima kljub temu uporaben precedens. EU je leta 2022 z Uredbo 2022/1854 sprejela začasni »solidarnostni prispevek«, po katerem so morale države članice pobrati najmanj 33 odstotkov obdavčljivih dobičkov podjetij iz fosilnih goriv nad referenčno ravnjo, določeno 20 odstotkov nad njihovim povprečjem v prejšnjih štirih letih. Dajatev je ciljala presežne dobičke pri surovi nafti, zemeljskem plinu, premogu in rafiniranju. Ni šlo za davek na vsak liter goriva. Po poročanju virov naj bi se sedanje pismo opiralo prav na ta vzorec.

Davčni argument se začne v rafineriji

Rafinerijska marža je razlika med ceno surove nafte in ceno bencina ali dizla, ki ga rafinerije iz nje proizvedejo. Ko se ta razlika poveča, se gorivo podraži, še preden pride do bencinske črpalke. Analiza Evropske centralne banke je med zadnjim cenovnim šokom opisala prav tak vzorec (ECB).

Bank Austria je ocenila, da bi bile avstrijske cene goriva julija brez širitve marž približno 10 centov na liter nižje (Leadersnet). Barclays je evropske rafinerijske marže postavil na pet- do šestkratnik običajne ravni in med podjetji, ki imajo od tega korist, navedel tudi avstrijski OMV (Investing.com). Rafinerije lahko torej povečujejo zaslužek tudi takrat, ko se surova nafta ne draži tako hitro kot gorivo.

Kdo pridobi in kdo izgubi? Vozniki izgubljajo, ko se marže širijo. Naftne družbe in njihovi delničarji pridobivajo. TotalEnergies je sredi avgusta v samo petih trgovalnih dneh odkupil skoraj 1,6 milijona lastnih delnic za približno 120 milijonov evrov (ZoneBourse). Države lahko pridobijo proračunske prihodke, če dajatev obstane. Vozniki pridobijo le, če zasnova davka podjetjem prepreči, da bi strošek prenesla nazaj v višje veleprodajne cene.

Nekatere podpisnice ukrepajo same

Portugalska je odobrila začasni 33-odstotni solidarnostni prispevek na dobičke v naftnem sektorju v letu 2026, ki presegajo določeno izhodiščno raven, pri čemer je neposredno prevzela logiko evropske ureditve iz leta 2022 (Xinhua, Jornal Economico). Poljska je poskusila ostreje: s 60-odstotno dajatvijo na izredne dobičke od prodaje goriv, ki naj bi prinesla približno 4 milijarde zlotov in zajela od 20 do 30 podjetij, tudi državno nadzorovani Orlen. Predsednik Nawrocki je ukrep blokiral in ga poslal ustavnemu sodišču. Varšava zato išče obvoz: začasno zvišanje davka od dohodkov pravnih oseb za velika energetska podjetja na 30 odstotkov v letu 2027 (Money.pl, Polsat News).

Francija, kjer ima sedež TotalEnergies, med podpisnicami očitno manjka. Pariz že uporablja širši pribitek na dobičke velikih podjetij, ki zajema približno 300 družb in naj bi letos prinesel 7,3 milijarde evrov (TF1 Info). Velika podjetja torej obdavčuje močno, ni pa se pridružil ciljani naftni dajatvi, ki bi deloma zadela tudi njegovega nacionalnega prvaka.

Bi vozniki res plačali manj?

Davek na presežne dobičke se izračuna po obračunskem obdobju in samo na zneske nad referenčno ravnjo. Ne prišteje se samodejno vsakemu litru goriva, kot se trošarina. Prav to so poljski ekonomisti poudarjali proti predsednikovemu argumentu, da bi se dajatev pokazala na črpalkah (Radio ZET). Toda podjetja, ki imajo cenovno moč, lahko marže obnovijo prek veleprodajnih cen, avstrijska izkušnja z omejitvijo cen na črpalkah pa je pokazala, da so podjetja poseg izravnala s časovnim prilagajanjem in podražitvami pred začetkom ukrepa (trend).

Argument za davek je stvaren: podatki ECB in trga kažejo, da so se rafinerijske marže razširile bolj, kot bi upravičevale cene surove nafte, več naftnih družb pa ta denar vrača delničarjem. Toda politika še ni sestavljena. Šest naklonjenih ministrov ni 27 soglasnih glasov, pravno besedilo še ne določa, kdo bi plačal in koliko, ministri pa so prepoznali rento, ne da bi rešili vprašanje prenosa stroška na cene.