Protidronski izdatki šestkrat višji, tretjina programov do 2030

Evropske vlade so med letoma 2024 in 2025 izdatke za sisteme za boj proti dronom in zračno obrambo zelo kratkega dosega povečale na šestkratnik ravni iz leta 2024. Gre za orožje, namenjeno prestrezanju dronov in raket v bližini njihovih ciljev. Po oceni EU z omejenim dostopom, o kateri poročata Euronews in Dossier Bruselas, naj bi do leta 2030 dobavo zagotovila le približno tretjina teh programov. Voditelji EU naj bi o ugotovitvah razpravljali 15. in 16. oktobra (EDA). Javnost ne more izvedeti, kateri programi zaostajajo in zakaj.

Ocena je namenjena vladam, ne javnosti. Obe medijski hiši navajata enake številke, vendar nobena ne razkrije imen programov, njihovega števila ali držav, ki jih izvajajo. Ker seznama ni, zunaj vladnih krogov ni mogoče potrditi, ali obe poročili govorita o istih programih.

Pomen številk omejujeta še dve vrzeli. Nobeno poročilo ne pojasni, ali »dobava« pomeni predajo opreme, njen prevzem v vojski ali pripravljenost za boj. Šestkratna rast se nanaša na porabo, vendar nobeno poročilo ne navede začetnega zneska v evrih, zato iz nje ni mogoče sklepati, koliko dodatnih sistemov dejansko deluje.

Nakup je šele začetek

Z odobrenim proračunom se lahko sklene pogodba, vendar je treba opremo nato še preizkusiti in potrditi njeno varnost ter usposobiti posadke. Povezati jo je treba tudi s senzorji in poveljniki, ki presojajo, ali je dron sovražen. Evropska obrambna agencija, v kateri vlade EU usklajujejo vojaško načrtovanje, je 6. oktobra opozorila, da primanjkuje strelišč, preskusne opreme, dogovorjenih postopkov in usposobljenega osebja. Dodala je, da bi vzpostavitev zadostnega števila novih preskusnih centrov pred letom 2030 trajala predolgo (EDA).

Španija kaže, kako dolg je lahko ta postopek. Ministri so junija 2024 odobrili nakup 14 sistemov ARACNE za boj proti dronom; ocenjena vrednost je bila 30,24 milijona evrov (La Moncloa). Do oktobra 2026 je enota zračne obrambe kopenske vojske prejela prvo opremo in preizkusila delovanje motilnikov. Zmožnost fizičnega uničenja dronov naj bi preverili na poznejši vaji, za katero datum še ni objavljen (Defensa y Seguridad). Viri ne navajajo obljubljenega roka dobave, zato primer kaže dolžino postopka, ne dokazane zamude.

Nemška vojska je naročila 19 vozil Skyranger 30 za zračno obrambo, od tega eno za preizkuse (Bundeswehr). Njena agencija za obrambno nabavo zdaj pričakuje začetek serijskih dobav sredi leta 2027 namesto sredi leta 2026 (t-online). Proizvajalec Rheinmetall zavrača navedbo o celoletnem zamiku in pravi, da je do krajšega zamika prišlo zaradi spremembe na zahtevo naročnika. Če se kupec in dobavitelj ne strinjata o časovnici, javnost težko preveri, kdaj bo oprema prispela.

Kdo naroča, kdo plačuje in kdo zagotavlja obrambo

Poljska kaže, kako hitro lahko država izvede nakup, kadar se zanj odloči. Poljska agencija za oborožitev je 30. januarja 2026 sklenila pogodbo za nacionalni sistem za boj proti dronom v neto vrednosti približno 15 milijard zlotov (poljska vlada). Na čelu dobaviteljskega konzorcija sta poljska skupina PGZ in norveško podjetje Kongsberg. Naročilo je oddala Varšava, ki bo sistem tudi uvedla v uporabo, večino financiranja pa zagotavljajo posojila iz programa SAFE, posojilne sheme EU za obrambo.

Takšna delitev nalog velja po vsej Evropi. Vlade opremo naročajo in uvajajo v uporabo, posojila EU pomagajo pri financiranju, Evropska obrambna agencija pa prepoznava ozka grla. Posojilo EU nacionalnega nakupa ne spremeni v skupno evropsko obrambo.

Skupno evropsko prizadevanje za zdaj obstaja predvsem na papirju. Vlade EU so 28. septembra projekt DECODER opredelile kot skupni projekt na področju dronov in sistemov za boj proti njim; njegov ocenjeni obseg je od 3,5 do 5 milijard evrov do leta 2033 (odločitev Sveta). Ta znesek je načrtovalska ocena, ne odobren denar ali že oddano naročilo. Niti odločitev niti navedena medijska poročila DECODER ne povezujejo z napovedjo, da bo dobavljena tretjina programov. Prav tako ne ponujajo podlage za presojo, ali bodo sodelujoče države kaj razvijale ali uporabljale skupaj.

Če navedbe iz razkritega odlomka držijo, bo kljub rasti izdatkov do leta 2030 opremo dobavila le manjšina teh programov. Le Evropska obrambna agencija in vlade, ki imajo oceno, lahko povedo, za katere programe gre in kaj pomeni »dobava«. Javnosti dolgujejo seznam in jasno opredelitev tega pojma še pred zasedanjem voditeljev prihodnji teden.