Slovaški dolg do 74% BDP

Slovaška je od vrnitve Roberta Fica na oblast konec leta 2023 trikrat znižala izdatke in zvišala davke. Neodvisni fiskalni nadzornik zdaj ugotavlja, da to ni zadostovalo. Javne finance se premikajo proti ravni dolga, ki jo bo majhno gospodarstvo v euroobmočju, brez lastne valute in lastne obrestne politike, težko obrnilo.

Javni dolg, torej skupni dolg države, naj bi se brez dodatnih ukrepov z današnjih 61,4 odstotka BDP do leta 2029 povzpel na 74 odstotkov. Letni primanjkljaj, razlika med državnimi izdatki in prihodki, naj bi od leta 2027 presegal 5 odstotkov BDP, dve leti pozneje pa dosegel 5,7 odstotka (Denník N, Aktuálně.cz). To je precej nad referenčno mejo EU, ki pri javnem dolgu znaša 60 odstotkov BDP in jo evropska fiskalna pravila obravnavajo kot zgornjo mejo vzdržnih javnih financ (European Commission).

Ocene je pripravila slovaška Rada za rozpočtovú zodpovednosť (RRZ), neodvisni organ, ki preverja vzdržnost vladnih proračunskih načrtov. Po njeni analizi so tudi vladni cilji, ki do leta 2028 predvidevajo primanjkljaj okoli 4,1 do 4,2 odstotka BDP, preveč optimistični. Za zaprtje vrzeli bi Slovaška potrebovala približno 1,2 mrd. evrov dodatnih ukrepov v letu 2027 in še 1,0 mrd. evrov v letu 2028.

Ker Slovaška uporablja euro, ne more razvrednotiti svoje valute ali sama določati obrestnih mer. Denarno politiko za celotno euroobmočje vodi Evropska centralna banka (ECB), ne Bratislava (ECB). Vladi zato ostaneta predvsem dve orodji: davki in javna poraba. Ključno vprašanje je, kateri gospodinjstva, zaposleni, upokojenci ali javne naložbe bodo nosili strošek naslednje prilagoditve.

Krog, ki ga trije svežnji niso prekinili

Vsakoletni primanjkljaj poveča dolg. Ko dolg raste, se zvišujejo tudi plačila obresti. Ta se v naslednjem proračunu pojavijo kot izdatek, zato primanjkljaj spet naraste. Država se dodatno zadolži, plača več obresti in zanka se zategne. Trije krogi znižanja izdatkov in zvišanja davkov so ta proces upočasnili, niso pa ga obrnili (Denník N).

Vsako leto odlašanja premakne večji del proračuna od javnih storitev k servisiranju dolga, zato ostane manj prostora za zdravstvo, izobraževanje ali infrastrukturo. Tudi gospodarska rast ne ponuja izhoda: analitiki za letos pričakujejo približno 0,8-odstotno rast slovaškega BDP (Startitup). To je premalo, da bi gospodarstvo dolg preraslo. Če BDP, skupna vrednost blaga in storitev, ki jih ustvari država, narašča le počasi, se razmerje med dolgom in BDP povečuje tudi takrat, ko se primanjkljaj začasno ustali.

Kdo bo plačal naslednji krog

Slovaška je že v postopku v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalnem mehanizmu EU, ki od vlad zahteva znižanje primanjkljaja pod 3 odstotke BDP (European Commission). Prenovljena fiskalna pravila državam dopuščajo več časa za postopno zniževanje dolga, vendar še vedno zahtevajo verodostojen večletni načrt (Fondation Robert Schuman). Izhodiščni scenarij RRZ kaže, da ga Slovaška še nima.

Sestava naslednjega svežnja je pomembnejša od njegove skupne številke. Dodatna konsolidacija v višini več kot milijarde evrov lahko pride iz višjih davkov na potrošnjo, ki najmočneje prizadenejo gospodinjstva z nižjimi dohodki. Lahko pride iz zamrznitve plač v javnem sektorju ali prilagoditev pokojnin, ki zmanjšajo kupno moč upokojencev. Lahko pa iz znižanja naložb, ki jih gospodarstvo potrebuje za prihodnjo rast. Vsaka možnost zadene drugo skupino. Nobena ni brez stroškov. Ficova vlada se je doslej večinoma opirala na zvišanje davkov. Preostale možnosti so politično težje, ker neposredno znižujejo dohodke ali vidne javne storitve.

Češko poročanje Slovaško obravnava kot opozorilo. Češki javni dolg je leta 2025 znašal 44,3 odstotka BDP, slovaški pa 61,4 odstotka; primanjkljaj je bil na Češkem 2,1 odstotka, na Slovaškem 4,5 odstotka (Aktuálně.cz). Razlika je dovolj velika, da v Pragi vzbuja skrb, hkrati pa dovolj majhna, da pokaže, kako hitro se lahko fiskalni položaj v srednji Evropi poslabša.

Slovaška težava za zdaj ni tržna panika, temveč verodostojnost. Stroški zadolževanja niso močno poskočili. Toda trije krogi varčevanja niso spremenili smeri dolžniške krivulje, vsako leto odlašanja pa povečuje račun za obresti. Naslednji sveženj bo moral jasno povedati, kdo ga plača.