Slovaška ogroža ruski črni seznam

Veleposlaniki držav članic pri EU se 2. septembra niso dogovorili o podaljšanju seznama ruskih posameznikov in subjektov, za katere veljajo sankcije, čeprav se sedanji režim izteče 15. septembra. Slovaška je zavrnila predlog, da bi se obdobje podaljševanja namesto na šest mesecev raztegnilo na eno leto, pogovori v Coreperju, odboru stalnih predstavnikov držav članic, kjer se pripravljajo odločitve pred formalnim sprejetjem na ministrski ravni, pa so se končali brez dogovora (European Pravda, cas.sk). Diplomati bodo poskusili znova 9. septembra. Če dogovora ne bo, bodo prepovedi potovanj in zamrznitev premoženja za osebe s seznama prenehale veljati. Banke bi morale sprostiti zamrznjena sredstva, mejni organi pa bi morali osebam s seznama znova dovoliti vstop (Decision 2014/145, Regulation 269/2014).

Slovaška ne izpodbija ruskih sankcij kot takih, temveč urnik njihovega podaljševanja. Ta urnik je politično pomemben, ker je za vsako podaljšanje po 31. členu Pogodbe o Evropski uniji potrebna soglasna odločitev držav članic, kar pomeni, da lahko postopek ustavi ena sama vlada. Šestmesečni cikel zato vsaki vladi dvakrat na leto ponudi vnaprej določen trenutek za izsiljevanje popuščanja na drugih dosjejih (Article 31 TEU).

Črni seznam, ne širši sankcijski režim

Sporni dosje se nanaša na režim posamičnih uvrstitev na seznam: poimensko navedene ljudi in subjekte, ki jih EU obtožuje spodkopavanja suverenosti Ukrajine, zanje pa veljajo prepoved potovanj, zamrznitev premoženja in prepoved, da bi jim gospodarski subjekti iz EU dajali na voljo denar (Council explainer). To je ločeno od sektorskih sankcij proti ruski nafti, plinu, financam in tehnologiji, ki so jih države članice letos že prestavile na daljši cikel podaljševanja (Telex).

Po marčevskem podaljšanju EU sedanji seznam zajema približno 2.600 posameznikov in subjektov, čeprav več nacionalnih medijev zdaj poroča o več kot 3.000 vpisih (EEAS, Aktuality). Slovaška je hkrati predlagala izbris več neimenovanih ruskih posameznikov s seznama (upday).

Šest mesecev pomeni šest priložnosti za trgovanje

Šestmesečni rok ima pravno razumljiv namen. Posamične sankcije omejujejo lastninske pravice in gibanje konkretno navedenih oseb. Sodišča EU vsako podaljšanje obravnavajo kot samostojen pravni akt, ne kot trajno potrditev. V zadevi Galine Pumpyanskaye je Splošno sodišče preverjalo, ali je bilo vsako obdobje uvrstitve na seznam posebej utemeljeno (Pumpyanskaya judgment). Tudi marčevsko podaljšanje iz leta 2026 je s seznama odstranilo dve osebi in pet umrlih, kar kaže, da pregled ni zgolj formalnost (EEAS).

Isti rok pa deluje tudi kot pogajalski mehanizem. Vsakih šest mesecev lahko ena vlada zadrži 2.600 vpisov, dokler ji preostalih 26 ne ponudi političnega izhoda ali popuščanja. Marca je Slovaška šele nekaj ur pred iztekom umaknila zahteve za izbris oligarhov Ališerja Usmanova in Mihaila Fridmana (LRT). Imena, ki jih Bratislava želi odstraniti tokrat, ostajajo nerazkrita. Od tega, ali išče konkretne izbrise, koncesije pri drugih vprašanjih ali predvsem časovni pritisk, bo odvisen potek naslednjih dvanajstih dni.

Vzhodne vlade potezo berejo kot oviranje

Poljska, Litva in Češka slovaško ravnanje razumejo kot sabotažo, tudi zaradi širšega stališča predsednika vlade Roberta Fica, da se »Rusije ne sme demonizirati in izrivati iz Evrope« (iROZHLAS, Reuters). Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je že pred tem opozoril, da gospodarski interesi posameznih držav članic vse bolj izkrivljajo odločanje o sankcijah (LRT English). Madžarska, običajna osumljenka pri takšnih blokadah, tokrat po dostopnih podatkih ni glavna gonilna sila. Slovaška očitno uporablja taktiko, ki jo je izpopolnila Budimpešta: zahtevo po soglasju spremeni v vzvod pri rutinskem podaljšanju.

Tudi časovni okvir ni naključen. Le dan prej je 11 držav članic EU zahtevalo konec »obstruktivnih vetov« v zunanji politiki (Euronews, ANSA). Slovaška poteza naslednje jutro je pokazala, zakaj se ta razprava vrača.

Ponovni poskus 9. septembra bo pokazal, ali bo Bratislava ponovila marčevski vzorec in popustila tik pred iztekom roka ali pa bo pritisk stopnjevala. Do izteka celotnega režima posamičnih uvrstitev na seznam ostaja dvanajst dni. Če seznam preneha veljati, posledice ne bodo simbolne: nacionalne banke, registri premoženja in mejni organi v vseh 27 državah bi morali sprostiti račune in znova odpreti vstop. Odločitev bo prišla iz Bratislave, rok pa je 15. september.