Slovaška slabi pregon korupcije

Evropska komisija je v poročilu o stanju pravne države za leto 2026 ugotovila, da Slovaška ni dosegla napredka pri preiskovanju in pregonu korupcije na visoki ravni, njena sposobnost obravnave večjih primerov pa se je »še poslabšala« (slovaško poglavje Komisije, sveženj Komisije za leto 2026). Poročilo Slovaške ne kaznuje. Zapisuje pa dejstva, ki bi jih Bruselj potreboval, če bi pozneje poskušal ogroziti izplačilo evropskih sredstev.

Kaj je Komisija dejansko ugotovila

Pod četrto vlado Roberta Fica je Slovaška ukinila posebni tožilski urad, oslabila specializirano protikorupcijsko policijsko enoto, znižala kazni in skrajšala zastaralne roke za korupcijska kazniva dejanja. Posledica je izrazit padec števila obtožb, vloženih obtožnic in obsodb (sveženj Komisije za leto 2026).

Poročilo opozarja tudi na pooblastilo generalnega državnega tožilca, da razveljavi dokončne odločitve policije in tožilstva. V praksi to pomeni, da lahko en sam urad ustavi preiskave, še preden o njih presojajo sodišča.

Fico je ugotovitve zavrnil kot »neobjektiven politični pritisk« in se skliceval na dvojna merila (TA3). Slovaške opozicijske stranke so opozorile na tveganje za evropska sredstva. Obe strani poročilo uporabljata kot politično orožje: Fico proti Bruslju, opozicija proti Ficu. Nobena pa ne zadene povsem tega, kaj poročilo pravno sploh pomeni.

Finančni vzvod ni samodejen

Poročilo o stanju pravne države ne zamrzne sredstev. Komisija ga v svojih pojasnilih opisuje kot »preventivno orodje spremljanja«, brez samodejne povezave med priporočili in odločitvami o plačilih (vprašanja in odgovori Komisije). Da bi se denar ustavil, mora Komisija uporabiti ločeno pravno pot.

Najmočnejša je uredba o pogojevanju s pravno državo, torej instrument EU za zmanjšanje ali ustavitev sredstev, kadar kršitve pravne države ogrožajo dobro finančno poslovodenje proračuna Unije (Uredba 2020/2092). Toda njena uporaba zahteva dokazni standard. Komisija mora pokazati, da oslabljeno slovaško tožilstvo ali nadzorni sistemi ogrožajo finančne interese EU »na dovolj neposreden način«. Nato ukrepe predlaga Svetu, kjer vlade držav članic odločajo s kvalificirano večino, zato ena sama država postopka ne more blokirati. To je visok dokazni prag, Komisija pa ni nakazala, da ga je že blizu.

Preprostejši vzvod ima Bruselj pri evropskem skladu za okrevanje po pandemiji. Slovaška se je za sprostitev sredstev zavezala k določenim protikorupcijskim reformam in reformam javnega naročanja. Če te varovalke odpravi, lahko Komisija zadrži poznejša izplačila brez celotnega postopka po uredbi o pogojevanju. Raziskave o zasnovi sklada za okrevanje opozarjajo, da reforme, vezane na izplačila, delujejo kot vgrajena zavorna klavzula: njihov umik lahko ustavi naslednji obrok (Taylor & Francis).

Primerjava z Madžarsko ni abstraktna

Češki in slovaški ekonomski analitiki opozarjajo na »madžarski scenarij« (Týždeň). Izraz opisuje pot Budimpešte od vztrajnega slabšanja pravne države do dejanskih proračunskih posledic. Madžarska se še vedno sooča s pomisleki Komisije glede šibkih protikorupcijskih rezultatov in neodvisnosti tožilstva (Népszava). Primerjava je pomembna zaradi mehanizma: več let dokumentiranega nazadovanja je Komisiji naposled dalo dovolj gradiva, da je težave pravne države povezala s tveganjem za proračun.

Poljska kaže nasprotno pot. Sedanja vlada v Varšavi, ki je po prejšnji vladi stranke PiS podedovala oster spor z Brusljem glede pravne države, se zdaj osredotoča na izpolnjevanje mejnikov, pošiljanje podrobnih popravkov in sprejemanje nadzora, da bi se izplačila nadaljevala (MFiPR). Ficova drža je zavračanje.

Komisija je v svojem institucionalnem zapisu dokumentirala, da se sposobnost Slovaške za pregon večjih korupcijskih primerov slabša. Ta ugotovitev danes ne zamrzne niti enega evra. Toda vsako letno poročilo zgosti spis. Če se razgradnja tožilskih zmogljivosti nadaljuje, bo Komisija lahko težave prej ali slej povezala s tveganjem za proračun EU, bodisi prek uredbe o pogojevanju bodisi prek neizpolnjevanja mejnikov iz sklada za okrevanje. Pobuda je pri Ficovi vladi: škodo lahko odpravi, preden diagnostični dosje postane pravni primer. Komisija pa bi morala jasneje povedati, ali že vidi nastajajoče proračunsko tveganje ali za zdaj le opozorilo o pravni državi brez finančnih posledic.