Janša bi veleposlaništvo preselil v Jeruzalem

Janez Janša je napovedal, da bi Slovenija zamrznila priznanje Palestine in svoje veleposlaništvo preselila iz Tel Aviva v Jeruzalem. Če bi takšno napoved uresničil, bi Slovenija postala prva članica EU, ki bi prebila večdesetletno diplomatsko stališče Unije glede statusa mesta. Napoved, objavljena v intervjuju za Israel Hayom in nato povzeta v regionalnih medijih (Net.hr, Index.hr), za zdaj ni državni akt, temveč politična zaveza. Toda že sama zaveza pokaže šibko točko evropske zunanje politike: skupna linija o Jeruzalemu drži le toliko časa, dokler se ji posamezne prestolnice same odločijo slediti.

Kaj dejansko pravi stališče EU

Svet EU, v katerem države članice usklajujejo zunanjo politiko, vztraja, da se mora status Jeruzalema rešiti s pogajanji, in sicer kot prihodnje prestolnice Izraela in palestinske države. Potem ko so ZDA leta 2017 priznale Jeruzalem za izraelsko prestolnico, je Svet dodal, da morajo veleposlaništva držav članic ostati v Tel Avivu do končnega dogovora.

To stališče nima izvršilnega mehanizma. Skupna zunanja in varnostna politika, okvir EU za skupno diplomacijo, temelji na soglasju: že ena država lahko blokira skupno ukrepanje. Hkrati nacionalne vlade ohranijo pristojnost, kje imajo svoja veleposlaništva (EUR-Lex). Selitev slovenskega veleposlaništva zato ne bi prepisala evropske politike. Pokazala bi nekaj bolj neprijetnega: da je politika v praksi izbirna.

Češka meja, ki bi jo Janša prestopil

Najbolj povedna primerjava je Češka, najdosledneje proizraelska članica EU. Praga je leta 2018 v Jeruzalemu odprla »Češko hišo«, kulturno in trgovinsko platformo, vendar njeno akreditirano veleposlaništvo ostaja v Tel Avivu (češko zunanje ministrstvo, obvestilo o Češki hiši). Takšna rešitev izraža močno naklonjenost Izraelu, obenem pa formalno ne poruši evropskega soglasja.

Janševa napovedani načrt ta obvod preskoči. Polna selitev veleposlaništva bi češko omejeno simboliko spremenila v precedens. Druge proizraelske vlade bi po odzivih lahko vprašale: če je to storila Ljubljana, zakaj ne bi še mi?

Kdo izgubi ob prelomu

Največ škode bi utrpele države članice, ki priznanje Palestine poskušajo preoblikovati v skupni pritisk EU. Najjasnejši primer je Irska. Dublin deluje na dveh ravneh: doma želi omejiti trgovino z izraelskimi naselbinami, hkrati pa pritiska, da bi EU ukrepala na ravni enotnega trga. Po poročanju RTÉ Dublin trdi, da najmanj 17 držav članic želi, da Evropska komisija predloži trgovinske predloge. Podobno pot ubira Španija, ki diplomacijo v podporo rešitvi dveh držav znotraj EU povezuje z oblikovanjem širših koalicij zunaj nje (špansko zunanje ministrstvo).

Obe strategiji potrebujeta vsaj videz verodostojne evropske linije. Slovenska selitev veleposlaništva ne bi bila le politično nasprotovanje Dublinu in Madridu. Oslabila bi njun temeljni argument, da lahko Bruselj zadrži skupen vzvod pritiska.

Suverenistična smer

Politični prostor, v katerega bi vstopil Janša, najbolje kaže Madžarska. Budimpešta svojega veleposlaništva ni preselila v Jeruzalem, je pa sistematično slabila skupni jezik EU o Izraelu. HVG je poročal, da je Madžarska sama zavrnila skupni poziv EU k prekinitvi orožja, predstavnik EU v Izraelu pa je priznal, da predlogi obstanejo, ker sedemindvajseterica ni enotna (The Media Line). Euronews je izraelsko-palestinsko vprašanje opisal kot preizkus, kako EU sploh oblikuje zunanjo politiko.

Janševa poteza bi temu taboru dala novo orodje za zaostritev: dokaz, da lahko nacionalna prestolnica fizično prebije normo o veleposlaništvih in ostane znotraj EU. Madžarska blokira skupne formulacije. Slovenija bi ustvarila dejstvo na terenu.

Dokazi, ki še manjkajo

Za zdaj ni objavljenega vladnega sklepa, koalicijske pogodbe, parlamentarnega glasovanja ali diplomatske note zunanjega ministrstva. Poročane zaveze temeljijo na Janševi izraženi nameri (Klix, Kurir), ne na izvedenem državnem ukrepu. Selitev veleposlaništva zahteva denar, postopke in diplomatska dovoljenja, ki jih noben vir ni potrdil.

Razlika med obljubo in izvedbo bo odločila, ali bo zadeva ostala notranjepolitično pogajalsko sredstvo ali postala dejanski prelom. Odprto ostaja, ali gre za predvolilno pozicioniranje ali za prvo selitev veleposlaništva članice EU, na katero bi se lahko sklicevali drugi.