Sofijski primanjkljaj krši domača pravila

Bolgarski proračunski spor za leto 2026 se začenja pri domačem fiskalnem pravilu. Gradivo parlamentarnega odbora, o katerem poroča Infobusiness/BCCI, predvideva konsolidirani primanjkljaj, torej razliko med javnofinančnimi odhodki in prihodki, v višini 5,7 odstotka BDP. Bolgarski zakon o javnih financah naj bi primanjkljaj omejeval na 3 odstotke, zato je osnutek najprej pravni preizkus doma in šele nato morebitna težava v Bruslju, poroča Fakti. Vlada predvideva, da bi se primanjkljaj leta 2027 znižal na 3,8 odstotka, leta 2028 pa na 3,0 odstotka; kršitev pravila torej ne preprečuje, temveč obljublja njeno poznejše popravljanje, izhaja iz poročanja Infobusiness/BCCI.

Nizka zadolženost prikriva težavo zaupanja. Osnutek predvideva, da bo državni dolg do konca leta 2026 dosegel 37,7 milijarde evrov oziroma 30,1 odstotka BDP, do leta 2028 pa narasel na 35,2 odstotka BDP. Referenčna vrednost dolga v EU po 126. členu PDEU znaša 60 odstotkov BDP. Sofija se zato lahko dodatno zadolži, preden bi dolg sam po sebi postal nevaren. Strošek nastane drugje: fiskalno pravilo ne sidra več pričakovanj, če ga politika ob večjih izdatkovnih pritiskih začne obravnavati kot prilagodljivo.

Nizek dolg ni bianko menica

Guverner bolgarske centralne banke Dimitar Radev je opozorilo izrekel neposredno: osnutek proračuna po njegovem poglablja negativni proračunski trend, viden od leta 2020, namesto da bi ga obrnil, poroča BTA. Primanjkljaj vedno pomeni račun. Država mora denar zbrati pri posojilodajalcih danes, pri davkoplačevalcih jutri ali z rezi pozneje.

Najmočnejši argument vlade je, da bi nenadna vrnitev pod 3-odstotno mejo lahko zahtevala ostre reze, odložene naložbe ali davčne pritiske. Osnutek zato predvideva počasnejšo konsolidacijo, poroča Infobusiness/BCCI. Ta razlaga zdrži le, če je primanjkljaj res začasen in če politični sistem zmore pozneje izpeljati popravek.

Tveganje je večje, če je primanjkljaj vgrajen v samo strukturo proračuna. Člana fiskalnega sveta Ljubomirja Dacova Fakti navaja z oceno, da je globlja težava približno 4-odstotni strukturni primanjkljaj po izračunu Evropske komisije. Preprosto povedano: vrzel bi ostala tudi po običajnih gospodarskih nihanjih. Takrat je rast sama ne zapre. Država mora zmanjšati obljube, povečati prihodke ali se še naprej zadolževati.

Kdo plača, če zaupanje oslabi

Zmagovalci so vidni že zdaj: ljudje in institucije, ki se izognejo rezom v tekoči javni porabi. Poraženci se pokažejo pozneje. Prihodnji davkoplačevalci krijejo obresti in odplačila, podjetja se lahko soočijo z dražjim financiranjem, če državno zadolževanje izrine del zasebnega povpraševanja po kapitalu, gospodinjstva pa nosijo tveganje višjih davkov ali ožjih javnih storitev.

Inflacijsko tveganje je manj gotovo. Večji primanjkljaj lahko poveča pritiske, kadar je povpraševanje že močno, saj država porablja več, kot ji omogočajo trajni prihodki. Javno dostopni podatki ne dokazujejo, da je ta osnutek že zvišal cene ali donose, torej obresti, ki jih vlagatelji zahtevajo za državno obveznico. Ožja poanta je drugačna: osnutek slabi sidro, po katerem bi vlagatelji in Bruselj presojali naslednji proračun.

Pravila EU dajejo Bruslju podlago za formalni nadzor, kadar država preseže 3-odstotno referenčno vrednost primanjkljaja, kot pojasnjujeta usmeritve Evropske komisije in pojasnilo Sveta. Iz javnega gradiva ne izhaja, da bi bil zaradi tega osnutka že odprt postopek. Izhaja pa, zakaj je Sofija takšno tveganje olajšala.

Vprašanje evra je signal po opravljenem preizkusu. Konvergenčna gradiva Evropske centralne banke in Evropske komisije vstop v euroobmočje povezujejo z vzdržnostjo javnih financ. Ciljni primanjkljaj v višini 5,7 odstotka BDP za leto 2026 ne bi za nazaj prepisal prejšnjih ocen, ustvaril pa bi novo težavo verodostojnosti po tem, ko naj bi Bolgarija že dokazala fiskalno disciplino (ECB, Komisija, Infobusiness/BCCI). Zato domača zgornja meja pomeni več kot zgolj domače pravo.

Romunija je pomembna, ker vlagatelji primerjajo proračunske poti v regiji. Digi24 je ob sklicevanju na romunsko centralno banko poročal, da je romunski primanjkljaj po metodologiji EU leta 2025 znašal 7,9 odstotka BDP, spomladanska napoved Evropske komisije pa je za leto 2026 predvidevala 6,2 odstotka. Bukarešta tako ostaja bolj izpostavljen primer jugovzhodne članice EU. Bolgarija je še vedno v boljšem položaju. Primerjava pa pokaže, kako hitro se razprava premakne z enega letnega proračuna na celotno smer javnih financ države.

Bolgarija si lahko privošči nekaj dodatnega zadolževanja. Ne more pa 3-odstotnega pravila spremeniti v izbiro brez stroška za verodostojnost, tudi če račun ne pride takoj. Sofija mora zdaj dokazati, da je proračunski preboj v letu 2026 most nazaj k disciplini, ne nova opredelitev discipline.