Sofija krši pravila evra

Bolgarski parlament je potrdil proračun za leto 2026 s primanjkljajem v višini 5,7 odstotka BDP in z možnostjo do 10,1 mrd. evrov novega zadolževanja (BTA). V Evropski uniji je meja za javnofinančni primanjkljaj, torej razliko med državnimi prihodki in odhodki, postavljena pri 3 odstotkih BDP. Bolgarija jo presega skoraj za dvakrat.

Zato to ni več samo notranji proračunski spor. Bolgarija je pravkar vstopila v euroobmočje in je že vključena v formalni postopek EU zaradi čezmernega primanjkljaja. Država, ki je komaj sprejela skupno valuto, zdaj preverja, ali imajo fiskalna pravila euroobmočja tudi dejansko izvršilno moč.

Številke se slabšajo

Spomladanska napoved Evropske komisije je že opozarjala na vztrajno preseganje pravil: primanjkljaj naj bi znašal 3,5 odstotka BDP leta 2025, 4,1 odstotka leta 2026 in 4,3 odstotka leta 2027 (Evropska komisija). Sprejeti proračun gre precej dlje. Četrtletni podatki Eurostata kažejo, da se trend že odvija: Bolgarija je v prvem četrtletju 2026 ustvarila 7,6-odstotni javnofinančni primanjkljaj, najvišji v EU (Eurostat).

Bruselj je zato odprl postopek v zvezi s čezmernim primanjkljajem, formalni mehanizem, ki se sproži, ko država preseže 3-odstotno mejo. Sofija mora do 15. oktobra 2026 pokazati sprejete proračunske ukrepe, ne zgolj obljub (Svet EU, Global Banking & Finance/Reuters). Če se odmik nadaljuje, lahko pravila na koncu pripeljejo tudi do glob. Nova fiskalna pravila EU ne gledajo več samo skupne številke primanjkljaja, temveč tudi rast izdatkov. Komisijo zanima, ali vlade umirjajo pot porabe, ne samo, ali jim v posameznem letu uspe izboljšati naslovno številko (Evropska komisija).

Ena okoliščina preprečuje, da bi to že bil alarm zaradi dolga. Bolgarski javni dolg znaša približno 28,5 odstotka BDP, kar je po evropskih merilih nizko (Eurostat). Težava ni v tem, da bi bila Bolgarija plačilno izčrpana. Težava je v tem, da je vstopila v euroobmočje in hkrati sprejela proračunsko pot, ki ji v Bruslju težko zaupajo.

Koristen kontrast ponuja Francija. Mednarodni denarni sklad za leto 2026 napoveduje francoski primanjkljaj v višini 5,2 odstotka BDP, javni dolg pa naj bi dosegel 117,6 odstotka BDP, približno štirikrat več od bolgarskega razmerja (IMF, Eurostat). Kot smo poročali v začetku tedna, se pritisk na Pariz krepi, vlada pa mora pripraviti verodostojen načrt, pri čemer varčevalni ukrepi že posegajo tudi v zdravstvo (To Brief). Bolgarija preizkuša, ali zna Bruselj hitro ukrepati, ko manjša članica euroobmočja sprejme slabši proračun, kot ga je pričakovala Komisija. Francija preizkuša, ali isti sistem lahko vzdržuje pritisk na veliko gospodarstvo, katerega dolg ima evropske posledice. Oba primera spremljajo skupaj, od Dunaja in Berlina do Bukarešte in Varšave.

Kdo dejansko plača

Če bo Bolgarija spoštovanje pravil iskala z omejevanjem izdatkov, je manevrski prostor ozek. Plače, socialni transferji in pokojnine predstavljajo približno 76 odstotkov izdatkov (BTA). To ne pomeni, da se bodo ti izdatki samodejno znižali. Pomeni pa, da se jim pri resnem prilagajanju ni mogoče izogniti, razen če država zviša davke ali odloži naložbe. V bolgarski razpravi so zato že tudi zamrznitve plač v javnem sektorju.

Če bo Sofija odlašala, strošek ne izgine, temveč se prestavi. Vlagatelji zahtevajo višje donose, kar pomeni višjo obrestno mero za državno zadolževanje; obresti nato jemljejo prostor v proračunu, prihodnje vlade pa podedujejo manj manevrskega prostora. Bolgarski finančni minister je nakazal, da bi bil dejanski primanjkljaj lahko nižji od 5,7 odstotka BDP, če bo pozno sprejeti proračun povzročil, da kapitalski projekti ne bodo dokončani (Economic.bg). To bi izboljšalo naslovno številko, ne pa proračunske strukture. Sofija je podoben vzorec uporabljala že prej, ko je kratkoročne podatke popravljala z enkratnimi ukrepi, denimo s predčasnimi bančnimi davki, hkrati pa si ožila prihodnji prostor.

Nizek javni dolg Bolgariji kupuje čas, ki ga večina evropskih vlad nima. Sprejeti proračun pa kaže, da je osrednje vprašanje izvrševanje pravil, ne plačilna sposobnost države. Oktobrski rok bo pokazal, ali članstvo v euroobmočju prinaša tudi fiskalno disciplino ali predvsem novo valuto.