Sofija išče 3,8 mrd. evrov dolga

Bolgarija je v euroobmočje vstopila s primanjkljajem, ki se je že odmikal od varne poti. Spomladanska napoved Evropske komisije je proračunski primanjkljaj, torej razliko med javnofinančnimi odhodki in prihodki, za leto 2025 ocenila na 3,5 odstotka BDP, za leto 2026 na 4,1 odstotka, za leto 2027 pa na 4,3 odstotka. To pomeni, da naj bi Bolgarija v celotnem napovednem obdobju presegala zgornjo mejo EU pri treh odstotkih BDP (napoved za Bolgarijo, fiskalni pregled Evropskega parlamenta). Junijski dosje je pomemben zato, ker mora Sofija obljube ob prevzemu evra zdaj prevesti v proračun, ki mu bodo verjeli vlagatelji in institucije EU.

Trgi se premaknejo pred kaznimi

Do 15. junija EU Bolgariji ni izrekla kazni. Evropska komisija je priporočila začetek formalnega postopka zaradi čezmernega primanjkljaja, Svet pa mora pravno odločitev sprejeti po pripravljalnem delu finančnih uradnikov, izhaja iz Komisijinega spomladanskega svežnja in junijskega fiskalnega pregleda Evropskega parlamenta.

Ko se postopek začne, mora Sofija predložiti načrt popravljanja javnih financ in pokazati, da ga izvaja. Usmeritve Sveta določajo zaporedje: ocena, odločitev, priporočilo in šele nato sankcije, če vlada vztrajno ne izpolnjuje dogovorjenega popravka.

Gospodarski pritisk pride prej. Vlagatelji, ki kupujejo državne obveznice, presojajo, ali je primanjkljaj začasen ali pa je vgrajen v plače, pokojnine, subvencije, obrambne zaveze in šibko pobiranje davkov. Če sklenejo, da je vrzel postala strukturni del proračuna, za posojanje zahtevajo višjo obrestno mero. S tem se začnejo stroški obresti zajedati prav v izdatke, ki so jih politiki skušali zaščititi.

Sofija mora proračun šele napisati

Umik državnega, zdravstvenega in pokojninskega proračuna za leto 2026 iz parlamentarne obravnave je Sofijo ob prevzemu evra pustil brez dogovorjenega fiskalnega načrta. Proračunski predlogi so bili umaknjeni po protestih zaradi višjih davkov in prispevkov, je poročal BNR.

Najjasnejši denarni signal je vladna zahteva za pooblastilo, da se lahko zadolži za do 3,8 milijarde evrov, deloma za financiranje tekočega primanjkljaja in deloma za vnaprejšnje financiranje izdatkov iz načrta za okrevanje in odpornost, je poročala BTA. Parlamentarno poročanje je po navedbah Investor.bg pokazalo tudi, da je finančno ministrstvo že med januarjem in majem doseglo prvotno mejo izdaje dolga za leto 2026. To še ne dokazuje finančne krize. Pokaže pa, zakaj zgolj cilj primanjkljaja v proračunski tabeli ne bo dovolj.

Kje bo bolelo, ni težko ugotoviti. Finančni minister Galab Donev je parlamentu povedal, da pogovori vključujejo zmanjšanje neto izdatkov za 0,5 odstotka BDP ter da plače, socialni transferji in pokojnine pomenijo približno 76 odstotkov izdatkov, poroča BTA. Rezi bi prizadeli javne uslužbence, upokojence, prejemnike socialnih pravic in ministrstva z manj politične zaščite. Višji prihodki bi prek davkov ali strožjega pobiranja obremenili gospodinjstva in podjetja. Dodatno zadolževanje bi račun preneslo v prihodnje proračune prek servisiranja dolga, torej obresti in odplačil.

Pravila so Bolgarijo spremljala v euroobmočje

Bolgarijski primer bo segel onkraj Sofije. Evroskeptične stranke na Poljskem ali v Italiji ga lahko uporabijo kot preprosto opozorilo, da prevzem evra prinese fiskalne težave. Podatki kažejo ožjo lekcijo: vstop v euroobmočje ni odpravil proračunske discipline.

Bolgarija je po julijski odobritvi Sveta leta 2025 postala 21. članica euroobmočja po fiksnem menjalnem tečaju 1,95583 leva za evro, kot je pozneje povzela ECB v svojem ekonomskem biltenu. Pot primanjkljaja izhaja iz domačih proračunskih odločitev, ki so trčile ob pravila EU. Menjava valute je preizkus naredila vidnejši, ni pa sama ustvarila razlike med izdatki in prihodki.

Romunija kaže dražjo različico iste težave z verodostojnostjo. Romunski mediji so njen primanjkljaj za leto 2025 ocenili na 7,9 odstotka BDP, projekcijo za leto 2026 pa na 6,2 odstotka, hkrati pa so primer opisali kot največji postopek zaradi primanjkljaja v EU, poroča Termene. Drugi romunski mediji so navajali donosnost desetletnih obveznic blizu 7,3 odstotka, kar pomeni, da so vlagatelji za desetletno posojanje zahtevali takšno obrestno mero, je poročal Gândul. Bolgarija ni Romunija, kanal pa je isti: fiskalni dvom se iz uradnih sestankov preseli v plače, davke, pokojnine, naložbene načrte in obrestne račune.

Odločilno bo, kako bo Sofija prilagoditev izvedla. Verodostojen proračun bi moral pokazati, kateri ukrepi so trajni, kateri učinkujejo samo enkrat, koliko prilagoditve prihaja iz pobiranja davkov in koliko iz počasnejše rasti izdatkov ali odloženih naložb. Ločiti bi moral tudi zadolževanje za pokrivanje primanjkljaja od zadolževanja za vnaprejšnje financiranje projektov, podprtih z evropskimi sredstvi. Dokler te tabele ni, ostaja odprto vprašanje, ali Sofija zdrs obrača ali ga prenaša v naslednji proračun.