SoftBank namenja 75 milijard evrov francoski UI

Petinsedemdeset milijard evrov. Toliko naj bi japonski SoftBank vložil v podatkovne centre za umetno inteligenco na severu Francije, kar so sporočili na vrhu Choose France v Versaillesu. Če se napoved uresniči, bi šlo za največji posamični infrastrukturni posel za umetno inteligenco v Evropi, večji od skupnih 87 mrd. evrov naložb, ki jih je vseh devet vrhov Choose France pritegnilo od leta 2018. Drugo vprašanje je, ali lahko človek, ki stoji za zavezo, tak obseg tudi financira.

Kaj v resnici pomeni 5 gigavatov

Jedro dogovora je 5 gigavatov zmogljivosti podatkovnih centrov. Pet gigavatov neprekinjene porabe je približno polovica konične porabe elektrike v Belgiji. Celotna zmogljivost bi bila namenjena učenju in poganjanju modelov umetne inteligence.

Francija ima trenutno le 1,5 GW nameščenih zmogljivosti podatkovnih centrov. SoftBank bi jih več kot početveril. Prva faza, vredna 45 mrd. evrov, do leta 2031 predvideva 3,1 GW na treh lokacijah na severu Francije: v Dunkerquu, Bosquelu in Bouchainu, kjer EDF nekdanjo termoelektrarno spreminja v lokacijo za podatkovni center. Schneider Electric bo v pristanišču Dunkerque zgradil robotizirano tovarno, ki bo lokalno izdelovala energetske module.

Podatkovni centri za umetno inteligenco porabijo ogromno elektrike, Francija pa ima prednost, ki je večini evropskih sosed primanjkuje: več deset jedrskih reaktorjev, ki proizvajajo stalno elektriko, neodvisno od vremena. Ustanovitelj SoftBanka Masayoshi Son je to povedal neposredno: »Dejstvo, da je država proizvajalka in izvoznica energije, je za infrastrukturne naložbe v umetno inteligenco absolutno ključno.«

Irska kaže, kaj se zgodi brez takšne prednosti. Tamkajšnji podatkovni centri zdaj porabijo 22 odstotkov nacionalne električne energije, več kot vsa mestna gospodinjstva skupaj, nove priključitve na omrežje pa so zamrznjene do leta 2028. Na najbolj zaželenih evropskih lokacijah za podatkovne centre čakalne dobe segajo od sedem do 13 let. Energetska politika je postala politika umetne inteligence.

Človek, ki je izgubil WeWork in prodal Nvidio

SoftBankova zgodovina iz tega dela nestanovitno stavo. Vision Fund je izgubil 32 mrd. dolarjev po naložbi v WeWork, katerega vrednotenje pri 47 mrd. dolarjev se je sesulo, še preden je družba prišla na borzo. SoftBank je nekoč imel tudi 4,9 odstotka Nvidie po 4 dolarje za delnico, nato pa je celoten delež leta 2019 prodal, da bi pokril izgube. Danes bi bil ta delež vreden približno 40 mrd. dolarjev.

Son se je pobral z eno samo veliko stavo. SoftBank je v OpenAI vložil več kot 30 mrd. dolarjev, Vision Fund pa je v poslovnem letu 2026 ustvaril 46 mrd. dolarjev dobičkov, pri čemer je bilo 92 odstotkov povezanih z rastjo vrednotenja OpenAI. S&P je obete za SoftBankovo bonitetno oceno znižal na negativne in opozoril, da lahko takšna koncentracija oslabi finančno prožnost. Če vrednotenje OpenAI pade, se tanjša tudi finančna osnova za francoske podatkovne centre.

Sonove pretekle obljube sledijo istemu vzorcu. Leta 2016 je novi Trumpovi administraciji obljubil več deset milijard dolarjev naložb v ZDA, usmerjenih prek Vision Funda, preden se je ta zlomil. Tudi tokrat je jezik previden: »do« 75 mrd. evrov, »zaveza za razvoj«, pri čemer druga faza še nima ne lokacij ne časovnice.

Začetni kapital proti globalni oboroževalni tekmi

Dogovor razkriva strukturno evropsko vrzel. Nemčija, največje evropsko gospodarstvo, se je na infrastrukturno tekmo v umetni inteligenci odzvala s 125 mio. evrov vrednim programom za vodilne laboratorije umetne inteligence prek svoje inovacijske agencije SPRIND. Že prva faza SoftBankovega načrta je 360-krat večja.

V globalnem merilu je razlika še večja. Štiri največje ameriške tehnološke družbe nameravajo samo leta 2026 za infrastrukturo umetne inteligence skupaj porabiti 650 mrd. evrov. SoftBankova petletna zaveza je približno 11 odstotkov enoletne porabe ameriških tehnoloških velikanov.

Francija stavi, da ji jedrska pasovna proizvodnja, torej stalna elektrika, ki teče neprekinjeno in ni odvisna od vremena, skupaj s pospešenimi dovoljenji in zemljišči ob podpori države daje prednost, ki je sosednje države težko ponovijo. Energetska logika je prepričljiva. Finančna bo zdržala le, če bo Son ostal plačilno sposoben, če bo OpenAI ohranil visoko vrednotenje in če bodo omrežni priključki pripravljeni pravočasno. V Evropi se je doslej najprej zlomil prav zadnji pogoj.