Španiji €77 billion za 0.2% rasti

Španija je v petih letih iz skupno financiranega evropskega sklada za okrevanje prejela več kot 77 milijard evrov. Po poročanju El Munda, ki se sklicuje na končno oceno ob podpori EY, je bil španski dohodek na prebivalca na koncu le 0,2 odstotka višji, zasebne naložbe pa 3 odstotke nižje kot pred začetkom programa (El Mundo). To ni pomembno samo za Španijo. Mehanizem za okrevanje in odpornost, financiran s skupnim evropskim zadolževanjem v dotlej največjem obsegu, so države članice predstavile kot orodje za preoblikovanje gospodarstev, ne zgolj za njihovo stabilizacijo. Pred iztekom roka avgusta 2026 lahko Evropa hitreje pokaže, koliko denarja je porabila, kot pa kaj je z njim dosegla.

Stroj za mejnike

Mehanizem za okrevanje in odpornost denar državam izplačuje drugače kot starejši skladi EU. Evropska komisija ne povrne dejanskih stroškov projektov, temveč sredstva sprosti, ko vlade dosežejo dogovorjene mejnike, denimo sprejmejo zakon ali ustanovijo agencijo, ter cilje, kot je priključitev določenega števila gospodinjstev na širokopasovno omrežje ali digitalizacija javnih storitev. Namen je bil nagrajevati rezultate, ne dokumentacije (Netherlands Court of Audit).

V praksi tak sistem pogosto dokazuje administrativno izvedbo precej prej kot gospodarsko spremembo. Vlada lahko sprejme reformni zakon in izpolni mejnik, ne da bi morala pokazati, da so se zvišale plače ali da so podjetja začela več vlagati. Evropsko računsko sodišče, neodvisni nadzornik porabe sredstev EU, na to opozarja že večkrat: Komisija za posamezne ukrepe v okviru mehanizma ne zbira dejanskih stroškov, tudi kadar jih vlade imajo (eucrim). Izplačila se lahko nadaljujejo v celoti tudi ob kršitvah pravil javnega naročanja ali državnih pomoči, če je formalni mejnik izpolnjen (ECA). S tem izgubijo varovalke davkoplačevalci in pošteni izvajalci, denar pa kljub temu teče naprej.

Evropski parlament je ugotovil, da je do oktobra 2023 v 15 od 22 pregledanih držav članic do končnih prejemnikov dejansko prišlo samo 50 odstotkov sredstev, ki so jih vlade že prejele (European Parliament). Polovica denarja je še vedno ostajala nekje med državno blagajno in projektom.

Španski primer ni prazen, je pa nedokončan

Madrid sklad predstavlja kot uspeh: mobiliziranih naj bi bilo več kot 6 odstotkov BDP, izpolnjenih 338 mejnikov, okrevanje pa hitro (Mineco, La Moncloa). Tudi Mednarodni denarni sklad potrjuje, da so se španske javne naložbe od leta 2019 realno povečale za 51,3 odstotka (IMF). Država je denar porabila.

Odziv zasebnega sektorja je bil šibkejši. Zasebne naložbe so se v istem obdobju povečale le za 8,5 odstotka (IMF, European Commission). Zasebni izdatki za raziskave in razvoj znašajo 0,84 odstotka BDP, precej pod povprečjem EU, ki je pri 1,49 odstotka (European Commission). Četrtina španskih prejemkov iz mehanizma med letoma 2020 in 2024 je šla za tekočo porabo, ne za kapitalske naložbe (SEFO Funcas). Tekoča poraba danes ohranja delovanje storitev; kapitalske naložbe povečujejo proizvodno zmogljivost jutri. Če naj bi sklad gospodarstvo preoblikoval, je šlo preveč denarja za vzdrževanje obstoječega.

Tudi razdelitev odpira vprašanja. Velika podjetja so predstavljala samo 1,4 odstotka upravičencev, prejela pa skoraj 30 odstotkov sredstev (BBVA Research). Mala podjetja, ki zaposlujejo večino Špancev, so imela do sredstev manjši dostop.

Zakaj to določa naslednjo razpravo o evropskem zadolževanju

Španija ni izjema. V Italiji, ki ima največji nacionalni načrt v EU, vreden 194,4 milijarde evrov, so do konca leta 2025 v celoti končana javna dela predstavljala le približno 6 odstotkov skupne vrednosti (Il Sicilia). Težava je evropska, ne zgolj španska.

Španski minister za gospodarstvo že zagovarja stalni instrument skupnega zadolževanja. Politično vprašanje je, ali bodo države neto plačnice na to pristale. Odbor za proračun v nemškem bundestagu opozarja pred višjimi prispevki EU, pri čemer bi lahko dodatni strošek znašal približno 27,5 milijarde evrov na leto (FAZ). Nizozemsko računsko sodišče medtem ugotavlja, da ima Nizozemska pri svojem načrtu okrevanja »le omejeno razumevanje povezave med rezultati in stroški« (Netherlands Court of Audit).

Temeljita ocena Evropske komisije bo pripravljena šele leta 2028 (European Commission). Razprava o stalnem skupnem zadolževanju pa poteka zdaj, še preden obstajajo trdni dokazi. Prvi mehanizem za okrevanje in odpornost je zgradil učinkovit sistem izplačil. Evropa mora še dokazati, da je zgradila tudi sistem naložb.