Španski energetski načrt zgreši vzrok mrka

Evropska komisija je prejšnji teden odobrila španski mehanizem zmogljivosti v vrednosti 9 mrd. evrov, po katerem bodo elektrarne plačane za razpoložljivost ob konicah porabe. Španija je načrt Bruslju prvič priglasila decembra 2024, aprilski izpad električne energije leta 2025, ki je prizadel 50 milijonov ljudi, pa je pospešil politično odločanje. Tehnična preiskava je pokazala, da je bil vzrok napetostna nestabilnost. Omrežje ni izgubilo proizvodnje, temveč nadzor nad pretoki. Plačila za zmogljivost tega ne rešujejo.

Kaj so dejansko ugotovili inženirji

Ko se je 28. aprila 2025 špansko elektroenergetsko omrežje sesulo, je imela država več kot dovolj proizvodnih zmogljivosti za pokritje porabe. ENTSO-E, evropsko združenje operaterjev prenosnih sistemov električne energije, je v 472 strani dolgi preiskavi ugotavljalo, kaj se je zgodilo. Plinske elektrarne niso zagotovile jalove moči, električne komponente, ki ohranja napetost stabilno, čeprav so bile k temu pogodbeno zavezane. Sončne elektrarne so delovale po desetletja starih pravilih in zato niso smele sodelovati pri uravnavanju napetosti, čeprav so bile tehnično tega sposobne.

Nobeno od 21 priporočil ENTSO-E ne omenja mehanizmov zmogljivosti. Clean Air Task Force opozarja, da takšni mehanizmi sploh ne ciljajo storitev napetostnega nadzora, ki so odpovedale. Novi mehanizem v vrednosti 9 mrd. evrov zagotavlja le, da obstaja dovolj megavatov. Ne pove pa, ali jih lahko omrežje v realnem času obvladuje.

Kdo dobi plačilo, kdo račun

Letni strošek programa v višini 900 mio. evrov (El País, Concurrences) se bo na računih za elektriko pojavil kot regulirana dajatev. Po vladnih ocenah bo tipičnemu gospodinjstvu s standardno tarifo dodal približno štiri evrske cente na dan. Plačila bodo prejeli proizvajalci, ki bodo uspešni na konkurenčnih dražbah španskega operaterja omrežja Red Eléctrica.

Največ lahko pridobijo uveljavljeni proizvajalci. Iberdrola, Naturgy in Endesa so v prvem četrtletju 2026 ustvarile 4,25 mrd. evrov dobička, 27,2 odstotka več kot leto prej, deloma zaradi izrednih ukrepov po izpadu, ki so dali prednost proizvodnji iz plina.

Pravo sliko pokaže razlika v plačilih za storitev, ki je dejansko odpovedala. Plinske elektrarne dobijo 100 do 200 evrov na enoto storitve napetostnega nadzora, obnovljivi viri pa približno en evro. Španski energetski regulator je predlagal podvojitev plačila za obnovljive vire na dva evra. Sončna industrija je zahtevala 50 evrov.

Španija ni edina, ki napačno bere problem

V zadnjem desetletju je več kot dve tretjini od približno 87 mrd. evrov evropskih plačil za zmogljivost končalo pri termoelektrarnah, navaja Aurora Energy Research. Poraba se povečuje. Po podatkih ACER, Agencije EU za sodelovanje energetskih regulatorjev, stroški v EU zdaj dosegajo 6,5 mrd. evrov na leto, kar je 40 odstotkov več v enem letu. Nemčija pripravlja svoj mehanizem, pri katerem Nemško združenje za novo energetsko gospodarstvo ocenjuje, da bi lahko stroški do leta 2050 dosegli 340 do 435 mrd. evrov. Po podatkih Bruegla se dražbene cene med državami članicami razlikujejo za več kot desetkrat, kar kaže, da porabo pogosto bolj poganja politična nujnost kot tehnični dokazi.

Cenejše in natančneje usmerjene rešitve že delujejo. Španija je leta 2025 posodobila svoj omrežni kodeks, tehnični pravilnik za priključevanje elektrarn na omrežje, da lahko obnovljivi viri sodelujejo pri napetostnem nadzoru. Do aprila 2026 se je v program vključilo 14,5 GW zmogljivosti, od tega 6 GW iz obnovljivih virov. Zmogljivost baterijskih hranilnikov se je po izpadu povečala za 589 odstotkov. Trg se je premaknil brez devetmilijardne spodbude.

Španija je z omrežnimi pravili začela reševati tehnični problem, hkrati pa namenja 9 mrd. evrov za političnega. Potrošniki plačajo oboje.