Špansko glasovanje o lobiranju ogroža €260m

Španski parlament je 16. septembra zavrnil vladni zakon o preglednosti lobiranja. S tem je ostal neizpolnjen mejnik načrta za okrevanje, po poročanju pa je ogroženih 260 mio. evrov evropskih nakazil. Z glasovanjem 179 proti 155 je propadla reforma, ki jo je Madrid Bruslju obljubil v zameno za sredstva iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, sklada EU za obnovo po pandemiji, ki državam izplača denar, ko dokažejo izvedbo dogovorjenih reform. Odločitev razkriva tudi demokratično napetost, vgrajeno v sistem: izvršna oblast se zaveže reformi, parlament je ne sprejme, račun pa lahko doletijo evropski davkoplačevalci.

Zavrnjeni ukrep, Real Decreto-ley 21/2026, bi vzpostavil prvi celovit obvezni register interesnih skupin, ki želijo vplivati na odločitve vlade (La Vanguardia, The Objective). Register je začel delovati že 4. septembra in vanj se je vpisalo več kot 250 organizacij. Kongres ga je dvanajst dni pozneje odpravil.

Zakaj je kongres glasoval proti

Ugovori opozicije so bili postopkovni in vsebinski, ne zgolj nasprotovanje preglednosti. PP, Vox, Junts in UPN so menili, da bi moral zakon, ki spreminja način demokratičnega sodelovanja, skozi redni zakonodajni postopek z možnostjo amandmajev, ne pa biti predložen kot izredni odlok, o katerem se glasuje za ali proti (20minutos). Nasprotovali so tudi temu, da bi sindikate in združenja delodajalcev uvrstili med običajne interesne skupine. Razlika je vsebinska: španska ustava socialnim partnerjem daje formalno vlogo pri kolektivnih pogajanjih in socialnem dialogu, zato niso v enakem položaju kot korporativni lobist, ki išče dostop do odločevalcev.

Vlada je to priznala. Minister za digitalno preobrazbo Óscar López je obljubil spremenjen predlog do oktobra, iz katerega bi izločili sindikate in delodajalska združenja. S tem je priznal, da sedanja ureditev ne more ostati v veljavi v nespremenjeni obliki (La Vanguardia). Premier Pedro Sánchez je glasovanje predstavil kot poskus PP in Voxa, da bi prikrila svoje povezave z lobisti. To je bila politična trditev, ne dokaz o motivu. Javno dostopna dejstva podpirajo ožjo razlago: kongres je zavrnil ta instrument, ta postopek in to opredelitev lobista. Ni pa še preizkušeno, ali bi vseh 179 poslancev, ki so glasovali proti, zavrnilo tudi bolje pripravljen zakon, sprejet po rednem postopku.

Vprašanje 260 milijonov evrov

Prejšnje ocene vlade so opozarjale, da je ogroženih med 800 mio. in 1,5 mrd. evrov. Po poročanju je zdaj ogroženih 260 mio. evrov, ker je Komisija med istim obrokom upoštevala tudi druge dokončane reforme. Tako je ločila neuspeh pri lobiranju od celotnega obroka, namesto da bi preklicala izplačilo v celoti (20minutos). Ko smo nazadnje pisali o španskem napredku pri okrevanju, je Komisija pravkar izplačala 6,234 mrd. evrov, vezanih na mejnike na področju stanovanj, zdravstva in prometa (To Brief), skupna prejeta sredstva pa so se povzpela na približno 78 mrd. evrov. Madrid zdaj pripravlja zadnji zahtevek, vreden približno 25,9 mrd. evrov in vezan na 148 mejnikov (La Voz de Galicia).

Ni jasno, ali je znesek 260 mio. evrov že dokončno izgubljen. V skladu s 24. členom uredbe o Mehanizmu za okrevanje in odpornost (24. člen) lahko Komisija zaradi neizpolnjenih mejnikov zadrži izplačilo in državi da šest mesecev, da težavo odpravi. Šele po izteku tega obdobja se lahko zadržanje spremeni v trajno zmanjšanje izplačila. Izvedbena odločitev Komisije, ki bi javno potrdila znesek 260 mio. evrov, doslej ni bila objavljena.

Kaj razkrivajo druge države

Izkušnje EU kažejo, da zadržana sredstva niso avtomatično izgubljena. Bolgariji je bilo zaradi neizpolnjenega protikorupcijskega mejnika zadržanih 214,5 mio. evrov; po spremembi načrta in izvedenih popravnih ukrepih je Komisija zadržanje odpravila (ocena Komisije bolgarskega četrtega zahtevka za izplačilo). Portugalski je bilo zaradi reform na področju poklicnih storitev in zdravstva začasno zamrznjenih približno 714 mio. evrov, nato pa je po predložitvi novih dokazil dobila del sredstev nazaj (ECO). Romunija kaže drugo stran: po neuspešnih popravnih ukrepih se je približno 458,7 mio. evrov spremenilo v dokončno zmanjšanje izplačila (Agerpres).

Španija lahko zakon o lobiranju še vedno sprejme po rednem parlamentarnem postopku. Toda rok za izpolnitev mejnikov v okviru Mehanizma za okrevanje in odpornost je potekel 31. avgusta, zadnje zahtevke za izplačilo pa je treba vložiti do konca septembra. Zakon, sprejet po izteku roka, ne izpolni avtomatično mejnika, ki bi moral biti dosežen prej. Na to je nizozemska vlada opozorila svoj parlament: notranjepolitične težave niso objektivna okoliščina, ki bi upravičila spreminjanje zaveze (Nizozemski parlament).

Globlji vzorec

Glasovanje ponazarja strukturno napetost, ki jo je sistem EU za okrevanje ustvaril po vsej Evropi. Nacionalne vlade pripravijo zaveze reformam in se s Komisijo pogajajo o njihovem finančnem učinku. Parlamenti morajo nato sprejeti obljubljeno zakonodajo, včasih po izrednem postopku, pri čemer jim grozi, da bo zavrnitev stala evropski denar. Parlament lahko po ustavi predlog zavrne, vendar s tem ne odpravi finančnih posledic.

Evropsko računsko sodišče je opozorilo, da lahko preverjanje mejnika potrdi izvedbo ukrepa, ne da bi dokazalo, da je reforma dosegla predvideni učinek (Posebno poročilo ERS 26/2023). Španski primer odpira drugo vprašanje: kako je Komisija ovrednotila neuspeh reforme in ali je ta metoda dovolj pregledna za javni nadzor. Znesek 260 mio. evrov izhaja iz metodologije, ki jo je Komisija objavila leta 2023 (metodologija Komisije) in uporablja prilagoditvene faktorje glede na pomembnost, ambicioznost in delno izpolnitev. Metodologija je dovolj prilagodljiva, da zaradi enega neuspeha ne zmanjša celotnega obroka, vendar je obenem tako nepregledna, da nihče zunaj Komisije ne more samostojno ponoviti izračuna. To vrzel med uveljavljanjem pravil in preglednostjo izračuna mora Komisija pojasniti ne le v primeru Španije, temveč tudi vsaki članici, ki se približuje koncu programa.