Španija išče kartele v pogodbah

Predstavljajte si sistem, ki si zapomni vsak javni razpis, vsako podjetje, ki je oddalo ponudbo, vsako ceno in vsakega podizvajalca, ki se pojavi po oddaji naročila. Nato ta sistem išče vzorce, ki bi jih človeški preiskovalec opazil šele po letih pregledovanja spisov. Takšno orodje razvija španski organ za varstvo konkurence.

Španska Comisión Nacional de los Mercados y la Competencia (CNMC) pripravlja sistem umetne inteligence Atenea, ki bo v podatkih o javnem naročanju iskal znake prirejanja ponudb in dogovarjanja med podjetji (La Vanguardia). Orodje bo uporabljalo zbirko približno šestih milijonov pogodb. Njegova naloga ne bo dokazovanje krivde, temveč označevanje sumljivih razpisov, ki jih bodo nato preverili preiskovalci.

Kaj išče sistem

Karteli pri javnem naročanju puščajo prepoznavne sledi. Podjetja se lahko izmenjujejo pri zmagah, poraženci oddajajo nenavadno visoke ponudbe, ali pa podjetje razpis redno izgubi, nato pa se pojavi kot podizvajalec zmagovalca. Smernice OECD o prirejanju ponudb takšne znake opisujejo že leta. Težava ni bila v tem, da organi ne bi vedeli, kaj iskati. Težava je bila v obsegu podatkov.

Lokalni uradnik vidi en razpis. Atenea lahko primerja ravnanje ponudnikov med naročniki, regijami, sektorji in leti. Po poročanju španskih medijev naj bi sistem deloval v več korakih. Najprej poveže podjetja, ki nastopajo pod različnimi imeni, denimo kadar ista poslovna skupina oddaja ponudbe prek več hčerinskih družb. Nato združuje sumljive vzorce: ali se isti dve podjetji pogosto pojavljata skupaj, ali se njuni vlogi zmagovalca in poraženca ponavljata. Nazadnje ocenjuje, ali se posamezni trg vede drugače, kot bi pričakovali v razmerah resnične konkurence.

Atenea naj bi izhajala iz starejšega in ožjega orodja CNMC za pregledovanje razpisov, zdaj pa naj bi se razširila na odprte trge in na novejše tveganje: algoritemsko dogovarjanje. Pri tem podjetniška programska oprema za oblikovanje cen začne slediti potezam tekmecev brez neposrednega človeškega dogovora, podobno kot bi trgovine v isti ulici tiho prenehale zniževati cene druga drugi.

Zakaj se Španiji mudi

Španski primer ni tehnološka rešitev brez problema. Vrhovno sodišče je prejšnji mesec potrdilo 13,5 milijona evrov kazni za podjetje Indra zaradi sodelovanja v kartelu pri javnih naročilih za informacijske storitve, pri čemer je ravnanje trajalo od leta 2005 do 2015 (Cinco Días). Prakse so vključevale navidezne ponudbe, dogovorjeno neudeležbo konkurentov in vnaprejšnje poznavanje razpisnih podrobnosti prek notranjih stikov. Indri so pripisali več kot 324 milijonov evrov pogodb, oddanih v okviru spornih dogovorov (elDiario.es).

Prav takšne vzorce bi stroj lahko zaznal precej prej kot preiskava, ki se konča po desetletju: ista podjetja se pojavljajo skupaj, zmagovalci in poraženci menjajo vloge, neuspešni ponudnik pa se pozneje vrne kot podizvajalec.

Preizkus odgovornosti

Španija je del širšega evropskega premika k nadzoru konkurence s pomočjo podatkovnih orodij. Nemški predlog 12. novele zakona o konkurenci bi omogočil sistematično pregledovanje javnih naročil (BBH Blog). Italijanski protikorupcijski organ ANAC že objavlja podatke o razpisih, ki so surovina za podobne analize (ANAC).

Težje vprašanje je, kaj se zgodi, ko algoritem določi, kdo bo postal predmet preiskave. Nizozemska se je tega naučila na težji način, ko je sodišče razveljavilo SyRI, državno orodje za profiliranje tveganj, ker je kršilo pravico do zasebnosti (Rechtspraak). Nizozemski odgovor je bil nacionalni register algoritmov, v katerem je zdaj javno vidnih 1.495 opisov algoritmov iz 515 organizacij (Algoritmeregister). Načelo je preprosto: če državni algoritem vpliva na to, kdo bo pod drobnogledom, mora javnost vedeti, da obstaja.

Akademske raziskave kažejo, da je takšno pregledovanje lahko koristno, vendar ne dopuščajo pretiranih obljub. Študija CEPR o švedskih dražbah zdravil je našla vzorce, skladne z dogovarjanjem, in povezavo z višjimi cenami, vendar so takšni rezultati vezani na konkreten trg. Ne dokazujejo, da univerzalni detektorji kartelov delujejo povsod. Ključno tveganje ostajajo lažni pozitivni zadetki: specializirane pogodbe naravno pritegnejo malo ponudnikov, skupni vhodni stroški lahko povzročijo podobno gibanje cen, skupne ponudbe pa manjšim podjetjem včasih omogočijo dostop do naročil, ki jih sama ne bi mogla izvesti.

Atenea naj bi bila še v notranjem razvoju, uvedbo pa pričakujejo v prihodnjih mesecih. Javne tehnične specifikacije za zdaj ni. CNMC ni objavil arhitekture sistema, stopnje napak ali pravil upravljanja.

Legitimnost orodja bo zato manj odvisna od tehnične dovršenosti algoritma kot od tega, ali bo mogoče njegove alarme izpodbijati, njegovo logiko pregledati in njegova priporočila preglasiti. Španija preizkuša, ali se lahko nadzor konkurence premakne v zgodnejšo fazo, preden kartel razkrije prijavitelj ali desetletni sodni postopek. Ob ustreznih varovalkah bi imeli od tega korist davkoplačevalci in poštena podjetja. Brez njih bi Atenea lahko postala prav takšna nepregledna algoritmična oblast, kakršno so evropska sodišča drugod že zavrnila.