Sulyok podpisal konec svojega mandata

Tamás Sulyok je razglasil ustavno spremembo, ki končuje njegov lastni predsedniški mandat. Madžarski parlament jo je sprejel s 139 glasovi proti 6, Sulyok pa je podpisal dokument, po katerem mu mandat preneha dan po začetku veljavnosti spremembe (Telex, Euractiv). Postopek je bil zakonit. Politično pa je izjemen. Evropa mora zdaj presoditi, ali premier Péter Magyar obnavlja zavore in ravnovesja oblasti ali pa utrjuje novo obliko vladavine ustavne večine.

Orodje in njegov avtor

Madžarskega predsednika ne volijo volivci, temveč parlament. Njegova moč je zato neposredno odvisna od razmerja sil v njem. Magyarjeva stranka TISZA ima ustavno večino, zato izid ni bil vprašljiv. Ker ima premier glasove, je ključno vprašanje precedens.

Sprememba ne odpravlja le enega človeka. Sodnike ustavnega sodišča, starejše od 70 let, sili v upokojitev in s tem odpira mesta, ki so jih zasedli v času Viktorja Orbána (G4Media). Magyar je Sulyoku pred glasovanjem postavil ultimat: naj podpiše ali pa se bo moral soočiti s formalnim postopkom razrešitve (TVN24).

Sulyok je spremembo označil za »brez primere in sramotno«, nato pa jo je vseeno podpisal. Pojasnil je, da mu ustavni akt, sprejet po pravilnem zakonodajnem postopku, ne daje pravne podlage za zavrnitev (Denník N). Lahko bi ga poslal ustavnemu sodišču, vendar le v presojo postopka. Vsebinsko presojo ustavnih sprememb je leta 2013 odpravila prav Orbánova vlada (Telex).

Ironija je v mehanizmu. Magyar Orbánov institucionalni sistem razgrajuje z logiko ustavne večine, ki jo je Orbán sam postavil. Metoda je zato podobna večinskemu ustavnemu inženiringu, ki naj bi ga nova oblast odpravljala.

Zakaj sosedje to berejo drugače

Na Poljskem so položaj prepoznali takoj. Vlada Donalda Tuska se je po porazu PiS znašla pred podobnimi institucionalnimi zaporami iz prejšnjega obdobja, vendar nima ustavne večine, s katero bi jih lahko prebila. Magyar jo ima in ukrepa hitro. Rzeczpospolita je dogajanje opisala kot odločitev volivcev za »spremembo režima«, ne le za zamenjavo vlade (Rzeczpospolita). DW je opozoril, da Madžarska hkrati kaže prednost hitrosti in nevarnost, da hitrost nadomesti standarde (DW).

Slovaško poročanje je dilemo zastavilo najostreje. Denník N se je vprašal, ali je mogoče »zasedeno« državo popraviti z izrednimi ustavnimi instrumenti, ne da bi nova oblast ponovila večinsko logiko, proti kateri nastopa (Denník N). Ta3 je poročala o kritikih, ki spremembo razumejo kot prirejanje pravil za konkreten primer in konkretno osebo, kar je bila tudi ena glavnih obtožb proti Orbánu (ta3).

Nemško govoreče medije Sulyok osebno zanima manj. Za Berlin je pomembnejše, ali bo Magyarjeva vlada spremenila madžarsko ravnanje v Svetu EU, kjer države članice sprejemajo skupne odločitve in je pri zunanji politiki pogosto potrebna soglasnost. Budimpešta je več let blokirala sankcije in pomoč, povezane z Ukrajino. Ali bo s tem prenehala, je za EU pomembnejše vprašanje od tega, kdo zaseda predsedniški položaj (SRF).

Česa sprememba ne sprosti

Odstranitev Sulyoka ne sprosti zamrznjenih evropskih sredstev za Madžarsko. Svet EU je leta 2022 v postopku pogojevanja zaradi kršitev načel pravne države, ki vplivajo na proračun EU, zamrznil 55 odstotkov obveznosti v treh programih kohezijske politike (Council of the EU). Evropska komisija pri ocenjevanju pravne države spremlja institucionalne zavore in ravnovesja kot eno osrednjih kategorij (European Commission), zato je ustavna sprememba za Bruselj relevantna. A relevantnost še ni sprožilec. Za sprostitev sredstev ostajajo ključne preverljive reforme pri boju proti korupciji, preglednosti javnega naročanja in neodvisnosti sodstva.

Sprememba premika madžarsko politično ozračje, ne pa nujno tudi njenega dosjeja o skladnosti z evropskimi pogoji. Evropska komisija ne more nagraditi protiorbánovskega namena; presoditi mora, ali zdaj obstajajo institucionalna jamstva, ki jih prej ni bilo. Magyar je pokazal, da zna razgraditi stari sistem. Ni še pokazal, da gradi takšnega, ki bo omejeval tudi njegovo lastno oblast.