Potopljena ladja pušča kontejnerje pri Hormuzu

Ladjo GFS Pride pod singapursko zastavo so 13. oktobra blizu Hormuške ožine zadeli izstrelki in je potonila (Reuters). Poročila tega tedna so jo povezovala z ladjo za razsuti tovor Cape Dao in navajala, da sta se potopili v kratkem razmaku. Toda Cape Dao so zadeli že septembra, datum, ko je nazadnje potonila, pa ni jasen (MPA, NAVAREA IX).

Posledice oktobrskega napada ostajajo: razbitina je ob enem najprometnejših pomorskih ozkih grl na svetu pustila kontejnerje, ki plavajo v morju.

Dve ladji, dva časovna poteka

Po zadetku je GFS Pride zagorela in potonila. Vseh 21 članov posadke se je rešilo; o poškodovanih niso poročali (MPA, Reuters). Njeno sestrsko ladjo GFS Giselle so zadeli 14. oktobra, vendar je z lastnim pogonom priplula do varnega sidrišča; vseh 22 članov posadke je bilo na varnem (Hansa).

Ladjo Cape Dao so zadeli 23. septembra, v napadu pa je umrl en pomorščak (IMO, Reuters via Al-Monitor). V pakistanskem navigacijskem opozorilu z dne 13. oktobra je pisalo, da po poročilih tone v Omanskem zalivu (NAVAREA IX).

Mednarodna pomorska organizacija (IMO), agencija Združenih narodov za urejanje pomorskega prometa, jo je še 14. oktobra označevala kot »delno potopljeno« (IMO). Navedbi si nasprotujeta, nobena pa ne določa datuma potopitve. Smrt pomorščaka je povezana s septembrskim napadom, ne z oktobrskim.

Za napad na GFS Pride odgovornosti ni prevzel nihče. Singapur je sporočil le, da so ladjo zadeli neznani izstrelki. Iranska revolucionarna garda je trdila, da je neimenovana kontejnerska ladja zadela morsko mino, ko je plula po »neodobreni« poti; te navedbe ni neodvisno potrdil noben vir (Deutschlandfunk).

CNN je preveril pristnost posnetkov goreče ladje, ki se potaplja, in manjše naftne lise v bližini (CNN). Posnetki ne kažejo, kaj je ladjo zadelo.

Plavajoči tovor ob Musandamu

Drugo pakistansko opozorilo navaja, da je GFS Pride potonila, in poroča o kontejnerjih, ki plavajo približno štiri navtične milje severozahodno od omanskega polotoka Musandam, rta, ki sega v ožino (NAVAREA IX). Kontejnerji lahko plavajo tik pod gladino in jih je težko opaziti. Zato ogrožajo tudi ladje, ki z napadom nimajo nič.

O tem, ali bodo plule, odločajo ladjarji in poveljniki ladij. IMO poudarja, da sta za načrtovanje plovbe v končni fazi odgovorna ladjar in poveljnik ladje (IMO). V praksi prevozniki sami izbirajo poti glede na tveganje.

Mreža družbe Maersk kaže eno od takšnih odločitev. Danski ladjar je 13. oktobra, še preden so poročali o potopitvi GFS Pride, napovedal, da bo zavezništvo s Hapag-Lloydom znova vzpostavilo linijo med Azijo in Bližnjim vzhodom (Maersk). Linija vključuje postanek v Khor Fakkanu, pristanišču na obali Združenih arabskih emiratov ob Omanskem zalivu, zunaj Hormuške ožine. Ker je bila odločitev sprejeta pred potopitvijo, je ni mogoče šteti za odziv nanjo.

Nemški ladjarji so vlade pozvali, naj prevzamejo del bremena. Martin Kröger, vodja nemškega združenja ladjarjev Verband Deutscher Reeder, je 15. oktobra pozval k diplomaciji in ustrezno opremljenim pomorskim misijam za zaščito trgovskih poti, poroča Reuters via onvista. Za zgled je navedel Aspides, pomorsko misijo EU, ki ščiti trgovske ladje v Rdečem morju. Gre za poziv gospodarskega združenja, ki nobene vlade ne zavezuje k napotitvi ladij.

Podatki omogočajo jasen sklep. Oktobrski napad je potopil kontejnersko ladjo GFS Pride, za zdaj pa ni znano, kdo je izstrelil projektil. Ladjo Cape Dao so zadeli tedne prej, zato gre za ločen incident. Kontejnerji ob Musandamu pomenijo dodatno nevarnost na plovni poti, s katero se morajo zdaj soočiti ladjarji, ki odločajo o plovbi skozi ožino.