Švedska kupuje fregate za €3.5 milijarde

Švedska je potrdila največje obrambno naročilo po lovcu Gripen: pri francoski družbi Naval Group bo kupila štiri fregate za približno 40 mrd. švedskih kron oziroma 3,5 mrd. evrov. Posel bo ustvaril skupno floto 13 enakih vojaških ladij v treh mornaricah Nata, dogovor pa je bil sklenjen dvostransko, mimo vseh okvirov skupnega obrambnega naročanja, ki jih Bruselj gradi že več let.

Ponudba, ki ji tekmeci niso mogli slediti

Premier Ulf Kristersson je posel napovedal 19. maja. Naval Group je premagal britanski Babcock, ki se je povezal s švedskim Saabom, in špansko Navantio. Obrambni minister Pål Jonson je kot razloge navedel hitrost dobave, preverjeno tehnologijo ter delitev stroškov s Francijo in Grčijo, ki že uporabljata isto ladjo (Theatrum Belli).

Fregata FDI je že v uporabi. Francija je prvo ladjo prevzela oktobra 2025, Grčija pa je HS Kimon prejela decembra 2025. Tekmeca nista mogla ponuditi vojaške ladje, ki bi jo švedski ocenjevalci lahko pregledali na morju. Naval Group je ponudbo dodatno okrepil s pripravljenostjo, da za izpolnitev švedskega dobavnega roka do leta 2030 preusmeri ladje iz proizvodne linije francoske mornarice (Forum Militaire).

To možnost mu daje lastniška struktura. Francoska država ima v Naval Group večinski delež. Javno kotirani tekmec, kakršen je Babcock, ki se že spopada z velikimi prekoračitvami stroškov pri fregati Type 31 za britansko kraljevo mornarico, težko tekmuje s podjetjem pod državnim okriljem, če je Pariz pripravljen premakniti urnik lastne mornarice, da pridobi izvozni posel.

Macronova razlaga suverenosti

Predsednik Emmanuel Macron je prodajo označil za dokaz »močne in suverene Evrope znotraj Nata« (Économie Matin). Francoski dvostranski orožarski posel je predstavil kot uspeh evropske strateške avtonomije. V praksi je podjetje z državno podporo prodalo ladje francoske zasnove, prednost pri proizvodnji pa določa Pariz.

Skupni evropski nabavni sklad EDIP, evropski program za obrambno industrijo, sprejet decembra 2025, pri poslu ni imel vloge. EDIP naj bi države spodbujal k skupnemu nakupu obrambne opreme, vendar prvi krog financiranja zajema manjše postavke, kot so droni in strelivo. Fregate presegajo obseg, ki ga lahko program financira. Švedska je izbrala dvostransko pot, ker je ta prinesla rezultat.

S tem naročilom je knjiga naročil Naval Group do konca leta 2025 dosegla 32 mrd. evrov, platforma FDI pa zdaj obsega 13 fregat v treh državah (Le JDD, Theatrum Belli).

Francosko središče

Skupnost uporabnikov FDI vendarle ustvarja čezmejno industrijsko delo. Grške ladjedelnice na Salamini so izdelovale dele trupov za grške in francoske fregate. Švedska bo na francoske trupe namestila Saabovo oborožitev, med drugim protiladijske rakete RBS15 in radar Giraffe. Toda razmerje je jasno hierarhično: Francija zasnuje platformo, nadzoruje proizvodni urnik in ima intelektualno lastnino. Partnerji prispevajo sestavne dele.

Odsotnost Italije je zgovorna. Fincantieri ni oddal ponudbe. Njegovo skupno podjetje z Naval Group, Naviris, ni izpolnilo pričakovanj; francoski admiral ga je v začetku leta 2026 opisal kot projekt, ki »ni dosegel pričakovanj« (Forum Militaire).

Bruselj želi skupno naročanje, pri katerem države združujejo povpraševanje in si po Uniji delijo industrijske koristi. Evropa pa namesto tega dobiva mrežo pod francoskim vodstvom, ki porabo ohranja znotraj EU, hkrati pa zasnovo, proizvodno moč in stratečni vpliv koncentrira v Parizu.

Danska naj bi po neuradnih informacijah prav tako tehtala nakup fregat. Trinajst ladij v treh mornaricah že ustvarja privlačnost skupnih rezervnih delov, usposabljanja in ciklov posodobitev. Vsak novi kupec poveča verjetnost naslednjega. Za København je zato ključno vprašanje, ali se pridružuje evropskemu obrambnemu programu ali francoskemu industrijskemu bloku. Odgovor je morda, da sta ti dve stvari zdaj vse težje ločljivi.