Švedska pospešuje obrambne inovacije

V Ukrajini brezpilotnik odpove, ker ga zadene nov ruski signal za elektronsko bojevanje: namensko radijsko motenje, ki zmede krmiljenje. Enota prijavi težavo, inženirji pripravijo programsko posodobitev, ki premakne frekvenco, naslednja naloga pa je lahko uspešna že v nekaj dneh. Tak krog od napake do popravka in nazaj na bojišče zdaj teče hitreje, kot so bile zasnovane mirnodobne vojske (Ifri). Evropske oborožene sile pa nabavne postopke še vedno pogosto merijo v letih. Švedska je svoji vojski zdaj naložila, naj to razliko zmanjša.

Vojska prevzema krmilo

Stockholm je 20. julija oboroženim silam zaupal vodenje nove, združene funkcije za obrambne inovacije. Naloga je povezati potrebe vojakov s podjetji in raziskovalci, ki lahko razvijejo uporabne rešitve, pri tem pa bodo sodelovali še nabavna agencija FMV, raziskovalni inštitut FOI in Vinnova, švedski javni financer civilnih inovacij. Pisno poročilo mora biti pripravljeno do 1. novembra 2026 (švedska vlada).

Generalpodpolkovnik Carl-Johan Edström, načelnik obrambnega štaba, je logiko povzel neposredno: prednost ima tisti, ki najhitreje opazi težavo, izdela rešitev in jo spravi do bojnih enot (Aftonbladet).

Švedska nekaj takšnih poskusov že izvaja. V programu Strilab v Stockholmu vojaki in študenti tehničnih smeri pet tednov delajo v majhnih skupinah, ob podpori predavateljev s Harvard Business School in iz Silicijeve doline, cilj pa so orodja za bojišče, ki bi bila lahko uporabna že jeseni (Sveriges Radio). Inovacijski izzivi agencije FMV imajo še bolj merljiv cilj: predloge pripeljati od zamisli do pripravljenosti za proizvodnjo v 12 mesecih (Nordic Defence Sector).

Zakaj je nakup orožja počasen tudi z razlogom

Civilni dron je lahko domiseln prototip. Vojaški sistem mora delovati potem, ko ga trese v oklepnem vozilu, ko ga motijo sovražni radijski signali, ko ga utrujena posadka v mrzlem dežju popravlja na terenu, in ko mora hkrati komunicirati z zavezniškimi sistemi v Natu. Vsaka od teh plasti podaljša razvoj, vendar ne zaradi birokratske muhavosti, temveč zaradi realnih zahtev bojišča (Ifri).

Potem pridejo postopki. Nabavne službe pogosto oblikujejo zahteve za idealen prihodnji sistem, denimo celotno družino brezpilotnikov z vsemi zmogljivostmi, medtem ko vod že prihodnji mesec potrebuje kvadrokopter, odporen proti motenju. Javni razpisi, revizijske sledi in izvozne omejitve dodajo nove mesece. Še težje je povečanje obsega: majhna ekipa lahko improvizira en dron, za tisoče naprav pa so potrebne dobavne verige, nadzor kakovosti, rezervni deli in priročniki za usposabljanje (MWI). Švedska izvozna agencija je sama ugotovila, da je država vrhunska pri izumljanju, precej šibkejša pa pri pretvarjanju zamisli v industrijsko proizvodnjo (EKN).

Vsaka država napada drug člen verige

Švedska pri tem ni osamljena. Danska je vzpostavila partnerstvo med vojaško obveščevalno službo, Tehnično univerzo DTU in industrijo, da bi obveščevalne potrebe prevedla v strukturirane tehnološke preizkuse (DTU). Nemčija reformira pravila oblikovanja cen pri obrambnih nabavah, ker sedanji sistem, v katerem država podjetju povrne stroške in doda dogovorjeno dobičkonosno maržo, koristi velikim uveljavljenim izvajalcem, manjša podjetja s področja dronov in umetne inteligence pa težje spusti zraven (Handelsblatt). Na ravni EU želi Evropska komisija z agendo Defence Readiness 2030 poenostaviti pravila javnega naročanja in pospešiti dovoljenja za obrambno infrastrukturo (Evropska komisija).

Po Evropi se tako utrjuje ista diagnoza: več denarja samo po sebi ne ustvari vojaške zmogljivosti, če država ne zna opredeliti potreb, preizkusiti tehnologije, hitro kupiti in povečati proizvodnje, preden se grožnja spremeni.

Kaj bo treba spremljati

Švedska tega problema še ni rešila. Določila je odgovornega nosilca, kar je pomembno, ker je razdrobljena odgovornost sama po sebi ozko grlo: enote poznajo grožnjo, zagonska podjetja imajo tehnologijo, nabavne agencije nadzorujejo proračun, nihče pa ne vodi celotnega kroga. Mandat za zdaj še ne določa proračunskih pooblastil, izjem od pravil javnega naročanja ali proizvodnih pogodb (švedska vlada).

Preizkus v prihodnjem letu bo praktičen. Ali bodo operativne težave hitreje prišle do inženirjev? Ali bodo prototipi do nabavnih odločitev prišli v mesecih, ne v letih? In ali bodo preizkušeni sistemi dosegli vojake, preden se bo bojišče že spremenilo? Ukrajina je pokazala, da je takšna hitrost mogoča. Švedska stavi, da jo lahko vgradi v omejitve javnega denarja, pravnega nadzora in Natove discipline.