Švedski lovci Gripen prestrezajo za NATO

Švedska lovska letala gripen so poletela, ruska letala pa so ostala zunaj švedskega zračnega prostora. Natov severni center za zračne operacije CAOC Bodø je prestrezanje vključil v širšo sliko nadzora nad Baltikom. Rutinski polet ob švedski meji je tako postal preizkus najnovejšega krila zavezništva: nacionalna letala, zavezniško usmerjanje in skupno tveganje (Straits Times, DW).

Države še vedno odločajo o svojih letalih, pilotih, bazah in uporabi orožja. Nato zagotavlja skupno radarsko sliko, poveljniško verigo in sistem varovanja zračnega prostora, ki drži lovce v pripravljenosti vzdolž vzhodnega krila (NATO, Atlantic Council). Vstop Švedske v to verigo spreminja vojaško geografijo. Švedsko prestrezanje se ne konča več pri švedski meji.

Nacionalna letala, zavezniška zračna slika

Severno krilo Nata je zdaj bolj povezano. Finska in Švedska sta baltski prostor in visoki sever potegnili bližje skupaj, zavezništvo pa je ob severozahodnem robu Rusije dobilo več vzletno-pristajalnih stez, senzorjev in možnosti za uporabo lovcev. Finski mediji so ob incidentu ohranili trezen okvir: švedski zračni prostor ni bil kršen, polet pa sodi v vzorec stalnega odvračanja okoli Baltika (Yle, MTV Uutiset).

Vojaške vaje pokažejo, kako se geografija spremeni v prakso. Ramstein Flag je povezal Finsko s Švedsko, Norveško in Dansko, medtem ko je CAOC Bodø pod Zavezniškim zračnim poveljstvom usmerjal dejanske polete (Yle, High North News). Lovec je vidni del sistema. Težje nadomestljivo sredstvo je omrežje za njim: radarski podatki, varne podatkovne povezave, letala za oskrbo z gorivom, poveljniška vozlišča in dovoljenje za hitro ukrepanje.

Kaliningrad temu vzorcu daje težo. Ruska letala, ki letijo med osrednjo Rusijo in enklavo, lahko preizkušajo koridorje med Švedsko, Dansko, Poljsko in baltskimi državami. Natovi lovci nad Baltikom pogosto vzletajo, da identificirajo in spremljajo ruska letala, tudi tista brez vključenih transponderjev, načrtov poleta ali radijske zveze (Lrytas / ELTA). Postopek je znan. Njegov tempo izčrpava ljudi in tehniko.

Strošek ostaja pod radarjem

Baltske države jasno kažejo politično in vojaško menjavo. Estonija, Latvija in Litva so pri stalnem varovanju zračnega prostora odvisne od zavezniških rotacij, ker same ne morejo zagotoviti takšne lovske zaščite. Ko je francoski rafale iz Šiauliaija sestrelil dron nad Latvijo, se je ena nacionalna napotitev spremenila v regionalni ščit (LRT, Latvijsko obrambno ministrstvo).

To je odvračanje v praktični obliki. Hkrati razkrije račun. Najzmogljivejša letala porabljajo pilotske ure, vzdrževalne cikle in zmogljivosti oborožitve za grožnje, ki so lahko poceni, počasne ali nejasne. Vsak polet pomiri zaveznice. Vsak polet tudi porablja pripravljenost.

Nemška Alarmrotte, stalni par lovcev za hitro posredovanje, kaže zreli del sistema: identificirati, prestreči, spremljati, poročati (Bundeswehr). Obramba pred droni je manj urejena. Nemška razprava opozarja na nižjo plast zračnega prostora, razdeljeno med vojsko, policijo in civilne organe, kjer se odgovornost lahko zabriše še preden je grožnja jasna (taz).

Ta vrzel je pomembna, ker Rusiji ni treba iz vsakega preizkusa ustvariti krize. Dovolj je, da ustvari dovolj trenja za težke izbire: poleteti ali čakati, identificirati ali ukrepati, porabiti drag prestreznik ali sprejeti tveganje. Varovanje zračnega prostora dobro deluje pri letalih. Kombiniran pritisk z droni in letali je zahtevnejši.

Evropski ščit se še vedno opira na Washington

Poljska Baltik razume kot prostor za okrepitev, ne zgolj kot območje patruljiranja. Kaliningrad lahko zaplete Natovo premikanje po zračnih in morskih poteh, ki bi bile pomembne v vsaki regionalni krizi (MON, IEŚ). Nato lahko letala usmerja znotraj dogovorjenih načrtov. Politično in pravno odgovornost za uporabo sile pa še vedno nosijo države.

Tu se začne evropska razprava. Nato opravlja sprotno vojaško delo. Evropska unija oblikuje počasnejše plasti: obrambno proizvodnjo, vojaško mobilnost, odpornost infrastrukture in sankcije. Ta orodja so pomembna, vendar lovca ne spravijo v zrak v nekaj minutah.

Globlje odvisnosti od Združenih držav to ne odpravi. Po oceni Atlantic Councila se Natova zračna moč še vedno močno opira na ameriško poveljevanje in nadzor, obveščevalne in izvidniške zmogljivosti, oskrbo z gorivom v zraku, povezovanje senzorskih podatkov in odpornost letalskih baz (Atlantic Council). Švedska in Finska Evropi dajeta močnejše severno krilo. Ne odgovorita pa na vprašanje pod njim: ali lahko evropske države same vzdržujejo nevidno arhitekturo, zaradi katere je vsak vidni prestrezni polet verodostojen.