Švedski vojaki NATO bodo Finsko branili iz Švedske

Nato je 6. junija za Finsko aktiviral novo bojno skupino prednjih kopenskih sil (Forward Land Forces, FLF), vendar glavna enota, ki naj bi branila finsko ozemlje, ostaja doma na Švedskem. Švedski bojni bataljon bo nameščen v Bodnu, blizu finske meje, in bo mejo prestopil šele ob pozivu. Drugod na vzhodnem robu zavezništva so Natove bojne skupine fizično nameščene v državi, ki jo branijo. Finski model predpostavlja, da lahko hitrost nadomesti stalno navzočnost.

Izjema Boden

Na Natovem vzhodnem krilu, od Estonije do Bolgarije, bojne skupine FLF stojijo na ozemlju držav gostiteljic (NATO). Nemčija svojo brigado v Litvi preoblikuje v stalno garnizijo z do 5.000 vojaki (Bundeswehr). Smer zavezništva je zato jasna: več stalnosti, ne manj.

Finska ureditev gre v nasprotno smer. Švedski bataljon iz brigade Norrbotten ostaja v garniziji Boden. V Rovaniemiju na finskem Laponskem je nameščen le večnacionalni štabni element, neposredno pod poveljstvom najvišjega Natovega vojaškega poveljnika (finsko ministrstvo za obrambo). Švedski Riksdag je odobril mandat za napotitev do 1.200 pripadnikov na Finsko; v pristojnem odboru je proti glasovala samo Leva stranka, razmerje glasov je bilo 16 proti 1 (riksdagsmonitor.com, Riksdagen).

Razlog ni skrit v vojaški doktrini, temveč v politiki. Švedski obrambnoraziskovalni inštitut FOI kot glavna dejavnika navaja »omejene nacionalne vire in željo po ohranitvi nacionalnega političnega nadzora«, ob tem pa tudi različne ocene, kaj bi lahko zaostrilo odnose z Rusijo (FOI). Finska je sprva nasprotovala stalni navzočnosti zavezniških enot na svojem ozemlju. Model Boden je zato predvsem politični kompromis.

Dva boka, dve logiki

Baltski prostor in nordijska Arktika se soočata z isto rusko vojaško grožnjo, vendar se opirata na različno logiko okrepitve. Baltske države dobivajo stalne garnizije. Finska dobi mehanizem za poziv.

Litovski zunanji minister Kęstutis Budrys je to povedal neposredno: »težava ni Suvalski koridor, temveč zmogljivosti v Kaliningradu« (LRT). Finski FLF krepi arktično os, ne rešuje pa vprašanja ozkega kopenskega pasu, ki Poljsko povezuje z Litvo. Ameriški vojaki so Litvo po koncu rotacije zapustili, čas prihoda naslednje enote pa ni potrjen (vz.lt).

Najostrejši kontrast ponuja Estonija. Tallinn pri Narvi gradi novo vojaško oporišče; gradnja naj bi se začela letos, stalni objekti pa naj bi bili pripravljeni do leta 2027 (ERR). Estonija za obrambo že namenja več kot 5 odstotkov BDP (estonsko zunanje ministrstvo). Vlaga prav v fizično prednjo navzočnost, ki je Finska ni zahtevala.

Rok se izteče leta 2026

Rusija se je na vključevanje nordijskih držav v Nato odzvala s konkretnimi vojaškimi potezami: z novo raketno brigado z izstrelki Iskander v Kareliji in z razširjenimi vajami taktičnega jedrskega orožja od Arktike do Črnega morja (Yle). Švedski vrhovni poveljnik je maja opozoril, da bi »Rusija lahko kmalu preizkusila Nato«, torej preverila, ali bi zavezništvo res odgovorilo enotno (SVT).

To opozorilo zveni drugače, kadar so enote, ki naj bi se odzvale, nameščene na drugi strani meje. Vaja Cold Response 26 je marca preizkusila prehod in pokazala, da koridor deluje v vadbenih razmerah (finsko ministrstvo za obrambo). Uradnega podatka o odzivnem času ni.

Najtrši podatek je v koledarju. Švedski mandat za napotitev se izteče 31. decembra 2026, tri mesece po švedskih parlamentarnih volitvah. Samodejnega podaljšanja ni. Če bo nova parlamentarna koalicija zadržana, bo Natov nordijski model odvračanja izgubil svojo edino bojno enoto.