Švicarski ledeniki izgubili 5,5 % prostornine

Ko je poletje vroče in suho, so reke, ki izvirajo v Alpah, odvisne od taljenja ledenikov. Ti sproščajo vodo, ki je kot sneg padala več zim in se nato shranila v ledu. Švica je letos iz te zaloge črpala veliko: v ledeniški sezoni 2025/26 so njeni ledeniki izgubili približno 5,5 odstotka prostornine, oziroma 2,5 kubičnega kilometra ledu (NZZ). V petih letih so izgubili skoraj 20 odstotkov (GLAMOS/SLF).

Podatki so delo švicarske mreže za spremljanje ledenikov GLAMOS, ki sodeluje z ETH Zurich ter univerzama v Fribourgu in Zürichu. Mreža jih je 1. oktobra objavila prek Švicarske akademije znanosti (ETH Zurich). Raziskovalci ne merijo vsakega ledenika posebej, ampak natančno spremljajo 23 referenčnih ledenikov in rezultate preračunajo na približno 1.300 preostalih švicarskih ledenikov (AFP). Podobno javnomnenjska raziskava na podlagi skrbno izbranega vzorca sklepa o celotni državi.

Po deležu izgubljenega ledu je bilo slabše le leto 2022, ko so ledeniki izgubili približno 6 odstotkov prostornine (PBS/AP). Po izgubljenih kubičnih kilometrih je leto 2026 na tretjem mestu, za letoma 2022 in 2003 (NZZ). Razlika je posledica tega, da je bilo leta 2003 ledu več, zato je lahko manjši odstotek izgube pomenil večjo količino. Površje ledenikov se je v povprečju znižalo za 2,5 do 4 metre (University of Fribourg).

Najprej majhen prihranek, nato vročina

Ledenik si lahko predstavljamo kot varčevalni račun. Zimski sneg je polog. Če ga dovolj preživi poletje, se počasi stisne v nov led.

Zima 2025/26 se je uvrstila med deset najmanj zasneženih v obdobju opazovanj (GLAMOS/SLF). Ledeniki so tako v poletje vstopili z majhnim pologom. Snežna odeja jih tudi sicer ščiti, saj njena svetla površina odbija sončno svetlobo, temnejši led pa jo vpija.

Sneg je izginil zgodaj. Po podatkih ETH Zurich je bila odeja že junija mestoma prekinjena, septembra pa snega ni bilo več niti na nadmorski višini okoli 3.500 metrov. Meja zmrzovanja, torej višina, na kateri temperatura zraka pade na nič stopinj, je bila nad 4.000 metri 76 dni, kaže isto sporočilo ustanove, ki ga je objavil EurekAlert. To pomeni, da je bil zrak velik del poletja nenavadno topel tudi visoko v gorah.

Dvofazni vzorec potrjujejo tudi dolgoletne švicarske meritve. Recenzirana študija dnevnih podatkov za obdobje 2010–2024 je pokazala, da so bolj zasnežene zime prinesle več snega na ledenike, bolj vroča poletja pa večjo izgubo ledu (The Cryosphere). Študija opisuje dolgoročni vzorec; raziskovalci letošnje izgube še niso razdelili na delež, ki ga je povzročila skromna zima, in delež, ki ga je povzročila vročina.

Komu taljenje pomaga in koliko

Med julijem in septembrom so ledeniki sprostili približno 2,2 bilijona litrov taline (GLAMOS/SLF). Koliko ta voda pomaga, je odvisno od tega, kje ob reki jo merimo.

Raziskovalci so preučili, kako se je 88 porečij v Švici, ki jih napajajo ledeniki, spopadlo s sušo leta 2022. Ugotovili so, da je dodatna voda iz taljenja na Roni pri Porte du Scex nadomestila do 70 odstotkov primanjkljaja vode, v Baslu na Renu pa največ 5 odstotkov (Hydrology and Earth System Sciences). Porečje je območje, s katerega voda odteka proti določeni točki reke, podobno kot po lijaku. Blizu gora je ledenik pomemben del vode, ki se steka v ta lijak. Do Basla se pridružijo številni drugi pritoki, zato se delež vode iz ledenikov zmanjša.

Ista študija je pokazala, da je večina taline v sušnem letu izvirala iz ledu, ki je bil izgubljen za vedno. V jeziku varčevanja so reke dobivale izplačilo iz glavnice, ne iz obresti.

Študija je primerjala tudi dve vroči poletji. V dveh tretjinah porečij je leta 2022 v reke priteklo manj vode iz taljenja ledenikov kot leta 2003, čeprav se je vsak kvadratni meter ledenika talil hitreje (Hydrology and Earth System Sciences). Najpreprostejša razlaga je, da je bilo na voljo manj površine z ledom, ki bi se lahko talil, vendar na primerjavo vplivajo tudi razlike v vremenu med obema poletjema.

Letošnje meritve kažejo, da se je zaloga še zmanjšala. Koliko vode ledeniki poleti prispevajo reki, je odvisno od tega, kako blizu ledu teče; zaloga, ki omogoča to pomoč, pa se z vsakim letom, kot je bilo 2026, krči.