Udari ustavili kazahstansko nafto

Dva tankerja sta bila 19. julija med natovarjanjem kazahstanske nafte na terminalu CPC pri Novorosijsku, na ruski obali Črnega morja, zadeta z droni. Kazahstansko ministrstvo za energijo je nato ustavilo vse natovarjanje (Qazinform). Po poti Kaspijskega cevovodnega konzorcija teče približno 1,3 do 1,7 milijona sodov na dan, prek nje pa gre okoli 80 odstotkov kazahstanskega izvoza surove nafte (HamerIntel, Baird Maritime). Večina te nafte ni ruska, temveč kazahstanska. Prav v tem je evropski problem.

Ko se natovarjanje ustavi, se zastoj premakne nazaj po verigi

Na terminalu se tankerji ne privežejo ob obalo, temveč na morske nakladalne boje, zasidrane stran od kopnega; v industriji jim pravijo enotočkovni privezi oziroma Single Point Moorings (CPC). Na obeh ladjah je izbruhnil požar, vendar so ga hitro pogasili. Za dva od treh priveznih sistemov so potrdili, da nista poškodovana, izlitja nafte pa niso zaznali (MarineLink).

Ko se natovarjanje ustavi, se surova nafta najprej kopiči v skladiščih terminala. Ko se ta napolnijo, mora cevovod zmanjšati prevzem iz kazahstanskih naftnih polj. Prejšnje omejitve v Novorosijsku so že sprožile prav takšno verižno reakcijo (MarineLink).

Fizičnemu zastoju se pridruži še cenovni učinek. Napadi z droni zvišujejo zavarovalne premije za vojno tveganje pri plovbi po Črnem morju. Višjo premijo najprej plača ladjar, nato pa jo prek višjih voznin prenese na naročnika prevoza, običajno trgovsko hišo ali rafinerijo. Še preden se premaknejo referenčne cene surove nafte, se zato podraži vsak sod, ki do kupca pride po tej poti (HamerIntel).

Romunija in Nemčija sta odvisni od kazahstanske nafte

Romunska izpostavljenost je neposredna. Petromidia, največja rafinerija v državi, je lani delovala z 98,1-odstotno izkoriščenostjo zmogljivosti, pri čemer je predelovala kazahstansko nafto, odpremljeno s terminala CPC (BVB/Rompetrol Rafinare). Proizvedla je okoli 3,1 milijona ton dizelskega goriva in letalskega kerozina, 61 odstotkov te proizvodnje pa je šlo na romunski trg (NRG-IA).

Za zdaj ni dokazov, da bi Petromidia zmanjšala predelavo ali da bi se cene na romunskih bencinskih servisih zvišale. Toda odvisnost je vgrajena v samo dobavno pot: če bo natovarjanje prek CPC ustavljeno več tednov, bo največji romunski dobavitelj dizelskega goriva ostal brez glavne surovine.

Nemčija je pod podobnim pritiskom. Rafinerija PCK Schwedt pri Berlinu je že izgubila približno petino dobave surove nafte, ko je Rusija letos zmanjšala kazahstanske dobave po naftovodu Družba. Nadomestne pošiljke iz Južne Amerike zdaj prihajajo prek Gdanska in poljskega cevovodnega sistema, kar rafineriji omogoča približno 80-odstotno izkoriščenost zmogljivosti (Zeit, IT Boltwise). Ena kazahstanska pot je bila že omejena zaradi politike. Napad na CPC ogroža drugo.

Kazahstanska nafta, ruska geografija

Evropski sankcijski režim pravno ločuje kazahstansko in rusko nafto. Kazahstanska surova nafta ni predmet sankcij EU ali cenovne kapice skupine G7. Toda izvaža se prek ruskega pristanišča, uporablja infrastrukturo pod ruskim nadzorom in si logistiko deli z ruskimi izvoznimi vrstami nafte. Pri vsaki pošiljki morajo kupci, banke in zavarovalnice preveriti izvor, ceno ter končnega lastnika oziroma nadzornika tovora.

To preverjanje stane čas in denar. Stroški najprej padejo na trgovce in ladjarje, ti pa jih prenesejo na rafinerije in nazadnje na kupce goriv. Napad z dronom ne spremeni pravnega statusa kazahstanske nafte. Prisili pa vse udeležence v verigi, da znova izračunajo premijo za tveganje pri uporabi ruskega pristanišča.

Potrjenega roka za ponovni zagon natovarjanja ni, prav tako ni preverjenih premikov cen (MarketScreener). Prvi poraženec je Kazahstan, ker izgublja zanesljivost izvoza. Drugi so rafinerije, kot je Petromidia, ki so od te poti odvisne pri oskrbi s surovino. Ladjarji in zavarovalnice lahko pridobijo z višjimi vozninami in premijami za vojno tveganje. Evropski potrošniki za zdaj še ne plačujejo več.

Evropska ranljivost v tem primeru ni odvisnost od ruske nafte, temveč od izvozne geografije pod ruskim nadzorom. Dokler večina kazahstanske nafte zapušča državo prek enega ruskega pristanišča, lahko en sam napad z dronom hkrati zviša stroške skladnosti, zavarovanja in dobavnega tveganja. Ta dogodek še ni povzročil preverjenih premikov cen ali zmanjšanja predelave v rafinerijah. Odvisnost, zaradi katere je nevaren, pa je obstajala že prej.