36 držav podpisalo pogodbo za pregon ruskih voditeljev zaradi invazije na Ukrajino

Šestintrideset držav in Evropska unija so 15. maja v Kišinjevu v Moldaviji podpisale statut, s katerim se ustanavlja posebno sodišče za kaznivo dejanje agresije proti Ukrajini. Sodišče bo imelo sedež v Haagu, njegova tarča pa bodo ruski uradniki, ki so odredili invazijo, od Vladimirja Putina do najvišjih generalov. To je prvo mednarodno sodišče po Nürnbergu in Tokiu, namenjeno posebej pregonu agresije. Vendar je razlika med ustanovitvijo sodišča in dejanskim prihodom obtoženih na zatožno klop še vedno velika, koalicija, ki stoji za projektom, pa ožja, kot bi si želeli njegovi snovalci.

Kaj lahko sodišče stori in zakaj je bilo potrebno

Sodišče nastaja zaradi vrzeli v obstoječem sistemu. Mednarodno kazensko sodišče (MKS), stalno svetovno sodišče za najhujša mednarodna kazniva dejanja, ne more preganjati agresije, če država obtoženih ni njegova članica. Rusija je ustanovno pogodbo MKS podpisala leta 2000, vendar je leta 2016 od nje odstopila. Druga pot bi bila napotitev zadeve prek Varnostnega sveta OZN, kar lahko Moskva z vetom blokira.

Novo sodišče obe oviri obide z »razširjenim delnim sporazumom«, mehanizmom Sveta Evrope, ki državam omogoča skupno ukrepanje brez soglasja vseh članic (Jurist). Statut izključuje imuniteto voditeljev držav. Putin, njegov predsednik vlade in zunanji minister so lahko obtoženi, čeprav se postopki proti tej trojici samodejno začasno ustavijo, dokler ostajajo na položaju. Vojaški poveljniki, kot sta Valerij Gerasimov in Sergej Šojgu, takšne zaščite nimajo in se jim lahko takoj sodi tudi v odsotnosti.

Sodelujoče države bodo izvolile 15 sodnikov, ob njih pa bo deloval en neodvisni tožilec s sedemletnim mandatom (Cambridge International Legal Materials). Ukrajina prve sodbe pričakuje do leta 2028 (Ukrainska Pravda).

Težava izvrševanja

Sodišče nima svoje policije. Vsaka aretacija je odvisna od odločitve posamezne države članice, da ukrepa. Zgodovina pri tem ne daje veliko razlogov za optimizem. MKS je leta 2023 izdal nalog za prijetje Putina, vendar ga Mongolija ob njegovem obisku ni pridržala. Posebno sodišče za Libanon je leta 2020 v odsotnosti obsodilo člane Hezbolaha zaradi atentata na nekdanjega premierja Rafika Haririja. Nobenega niso nikoli aretirali. Mednarodno sodišče za nekdanjo Jugoslavijo je Radovana Karadžića obtožilo leta 1995; Srbija ga je prijela trinajst let pozneje, šele ko so evropske integracijske ambicije zatočišče zanj podražile bolj kot njegovo izročitev.

Moskva je že pokazala, kako razume novo sodišče. Ruska duma je 13. maja s 384 glasovi proti nič predsednika pooblastila, da lahko uporabi vojaško silo v tujini za »zaščito ruskih državljanov«, ki se soočajo s pregonom pred tujimi ali mednarodnimi sodišči (TASS, DW). Zakon pravno utrjuje isto doktrino, na katero se je Rusija sklicevala pred vstopom v Gruzijo leta 2008 in Ukrajino leta 2014.

Koalicija z vrzelmi

Med 36 podpisnicami močno prevladujejo evropske države (Council of Europe, DW). Pridružili sta se le dve neevropski državi: Avstralija in Kostarika. Nobena afriška ali azijska država ter nobena večja latinskoameriška vlada podpisa ni prispevala. Ta odsotnost hrani očitek, ki že kroži v neuvrščenih prestolnicah: da gre za selektivno zahodno pravico, uporabljeno proti Rusiji, nikoli pa proti Natovim posredovanjem v Iraku ali Libiji.

Tudi znotraj Evrope 12 članic Sveta Evrope ni podpisalo statuta. Štiri so članice EU: Madžarska, Slovaška, Bolgarija in Malta. Madžarska in Slovaška sta večkrat blokirali svežnje sankcij EU ter naftovod Družba uporabljali kot vzvod pritiska. Bolgarska začasna vlada javnega pojasnila ni ponudila. GERB, glavna opozicijska stranka, je zavrnitev označil za »politično napako«, nezdružljivo s članstvom v Natu in EU. Med državami zunaj EU najbolj izstopa Turčija: članica Nata, ki ni hotela podpreti odgovornosti za agresijo proti partnerski državi.

Združene države, ki niso članice Sveta Evrope, molčijo. Washington je prej dajal prednost manj izpostavljenemu hibridnemu sodišču in se boji, da bi normalizacija pregona agresije lahko v prihodnje odprla pravne izzive za ameriške vojaške operacije. Neangažiranost Trumpove administracije je okrepila skrb zaradi proračunskih vrzeli pri sodišču, katerega ocenjeni letni stroški delovanja znašajo 75 milijonov evrov. Evropska komisija je za začetno vzpostavitev obljubila 10 milijonov evrov, dolgoročno financiranje pa ostaja nerešeno.

Odprt spis

Vrednost sodišča bo morda manj odvisna od obsodb kot od časa. Mednarodna sodišča ustvarjajo pravni zapis. Ta zapis postane uporaben, ko se spremenijo domače politične razmere. Francija se je usmerjevalnemu odboru pridružila aprila, zunanji minister Jean-Noël Barrot pa je ob tem dejal: »Il n'y a pas de paix sans la justice, ni de justice sans la vérité« (Le Figaro). Nizozemska je potrdila Haag kot sedež sodišča in s tem še utrdila vlogo mesta kot svetovne sodne prestolnice.

Ali bo sodišče prešlo od obtožnic k izvrševanju, je odvisno od vprašanj, na katera statut ne more odgovoriti: kako dolgo bo Putin ostal na oblasti, ali bodo njegovi generali sploh kdaj potovali zunaj Rusije in ali bo evropska koalicija zdržala, ko bo politična cena izvrševanja narasla.