Vojaki varujejo litovsko energijo

Litovski vojaki zdaj patruljirajo pri terminalu za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipedi. Latvija je okrepila varovanje jezu na reki Daugavi in podzemnega skladišča plina. Poljski operater plinskega omrežja deluje v stanju povečane pripravljenosti. Estonija opozarja, da mora okrepiti krizno odpornost, vendar javno ni sporočila, da bi vojake napotila k energetskim objektom.

Varnostni ukrepi so potrjeni. Napad, pred katerim naj bi varovali infrastrukturo, ni.

Opozorilo in vrzel, ki jo razkriva

Litovski obrambni minister Robertas Kaunas je razkril, da je vojaška obveščevalna služba pridobila informacije, po katerih naj bi Rusija razmišljala o napadih na baltsko kritično infrastrukturo. Po tej oceni bi lahko uporabila zajete ali obnovljene drone ukrajinske izdelave, da bi ostanki na kraju napada kazali proti Kijevu in ne proti Moskvi (LRT, Kyiv Independent). Kaunas je trditev omejil: Litva naj bi zaznala načrtovanje, ne pa tudi datuma, seznama tarč ali dokončne ruske odločitve (Bloomberg).

Takšen scenarij meri na kratek čas med zaznavo drona in politično presojo, kdo ga je poslal. Rusija bi lahko iz napadov na svoje ozemlje pobrala dele ukrajinskih dronov, jih sestavila v orožje za napad na zavezniško ozemlje in za seboj pustila razbitine, ki bi bile videti ukrajinske (Euronews, Euromaidan Press). Namen bi bil vnesti zmedo v Nato, 32-člansko vojaško zavezništvo, medtem ko bi se prestolnice usklajevale, koliko dokazov potrebujejo pred odzivom (NV/Reuters).

Nato lahko deli radarske podatke in pošlje lovska letala v zrak. Vsaka članica lahko zahteva posvetovanja zavezništva, kadar meni, da je ogrožena. Toda zaveza kolektivne obrambe iz 5. člena zahteva politično soglasje, da se je zgodil oborožen napad. Sprožijo je ne zgolj razbitine na tleh (NATO). Pristojnost za sestrelitev drona, pripis odgovornosti in stopnjevanje odziva ostaja nacionalna. Vsaka država odloča po svojih pravilih in s svojo hitrostjo. Prav to vrzel naj bi izkoristila operacija pod lažno zastavo.

Štiri države, štirje alarmni sistemi

Litovski odziv je najbolj viden. Kaunas je 17. julija podpisal odredbo, s katero je do 30 pripadnikov vojske do 19. avgusta napotil k varovanju štirih objektov: terminala za utekočinjeni zemeljski plin v Klaipedi, ki je ključen za oskrbo Baltika s plinom; elektroenergetske povezave LitPol Link s Poljsko; ter dveh notranjih energetskih objektov, ki pomagata uravnavati omrežje (LRT English). Vzorec je pri vseh štirih enak: vstopna točka za plin, čezmejna električna povezava in zmogljivosti za uravnavanje omrežja. Gre za infrastrukturo, ki Baltiku omogoča oskrbo brez odvisnosti od Rusije.

Latvija je okrepila varovanje jezu na Daugavi pri Rigi in skladišča plina Inčukalns (Delfi Latvia). Obrambni minister Raivis Melnis je dejal, da Latvija nima informacij o pripravah napadov na konkretne latvijske tarče (la.lv). Velik del strožjega varovanja sicer velja že od začetka ruske obsežne invazije na Ukrajino leta 2022.

Na Poljskem ukrepe vodijo predvsem podjetja, ne enotna vojaška odredba. Energetska družba Orlen proučuje alternativne poti za uvoz plina, Gaz-System deluje v stanju povečane pripravljenosti, vojaška enota pa je začela varovati električno povezavo z Ukrajino, ki pomaga stabilizirati ukrajinsko omrežje, poškodovano v vojni (Ukrainska Pravda). Poljska hkrati preiskuje lastne napake pri zaznavi in opozarjanju na rusko manevrirno raketo, ki je 30. julija prečkala njen zračni prostor (TVN24).

Estonija odstopa od tega vzorca. Notranji minister Igor Taro ocenjuje, da so najverjetnejše grožnje nevojaške, estonska krizna pripravljenost pa ni povsem prilagojena varnostnemu okolju (ERR English). V javno dostopnih podatkih ni novih napotitev varnostnih sil k energetskim objektom.

Ko dron dejansko prileti

Romunija ponuja en odgovor. Romunska letala F-16 so 24. julija nad romunskim ozemljem sestrelila ruski dron tipa šahed (Romania Insider). Za to so bila potrebna vnaprej odobrena pravila delovanja in politična pripravljenost na uporabo ognja. Švedski obrambni analitiki scenarij baltske operacije pod lažno zastavo v logiki sive cone ocenjujejo kot povsem realističen (SvD).

Štiri članice Nata utrjujejo objekte po svojih pravilih, na podlagi lastnih pravnih pristojnosti in z različno hitrostjo. Odprto vprašanje za Nato je, ali so nacionalna pravila za sestrelitev in postopki pripisa odgovornosti usklajeni še preden dron doseže elektrarno, ali pa Moskva na vsakem objektu posebej ugotavlja, da so razmiki med zavezniškimi alarmnimi sistemi dovolj široki za prelet.