Tri ure pri Putinu, brez popuščanja

Steve Witkoff in Jared Kushner sta v soboto zvečer v Moskvi približno tri ure sedela z Vladimirjem Putinom. Iz Kremlja sta odšla brez skupne izjave, brez objavljenega predloga in brez kakršnegakoli preverjenega ruskega popuščanja (RFE/RL, ABC News).

Tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov je pogovor označil za »konstruktiven« in dejal, da sta Američana predstavila »več zamisli«, nato pa novinarjem povedal, da o »novih zamislih« za končanje konflikta ni bilo govora. Odposlanca naj bi v nedeljo prispela v Kijev, kar bi bil njun prvi obisk ukrajinske prestolnice po Trumpovi vrnitvi v Belo hišo (Axios). Washington lahko pride do Putina. Ali to, kar se izreče za zaprtimi vrati, spremeni potek vojne, je drugo vprašanje. Sobota ni ponudila javnega dokaza, da se je to zgodilo.

Premor, ki varuje odposlance, ne civilistov

Da bi ameriška pot med Moskvo in Kijevom sploh lahko potekala, sta se obe strani dogovorili za ozke in začasne omejitve zračnega vojskovanja. Putin je ukazal tridnevno prekinitev napadov na Kijev, izrecno povezano z načrtovanim obiskom odposlancev (RFE/RL). Zelenski je dejal, da bo Ukrajina ustavila zračne napade med potovanjem Američanov, in zahteval, da Rusija ravna enako (President of Ukraine).

Peskovljeva zaveza je zajemala samo Kijev. Istega dne so ruski napadi na industrijski objekt v Dnipropetrovski regiji ubili najmanj pet ljudi, ranjeni pa so bili tudi ljudje v Kijevski regiji in Mikolajivu (RFE/RL). Rusija je tik pred začetkom premora napadla tudi kijevski letališči Žuljani in Borispil, kar je Zelenski razumel kot poskus ustvarjanja negotovosti glede poti delegacije. Zadržanost je bila mogoča na diplomatski trasi, ne pa na širšem bojišču.

Predlog, ki ga nihče ni videl

Trump je novinarjem dejal, da odposlanca »s seboj prinašata predlog za končanje vojne«, vendar ga ni objavil niti ni povedal, ali predvideva ukrajinske ozemeljske koncesije (Axios, Le Monde). Ob tej tišini ruske javne zahteve ostajajo maksimalistične. Peskov je Putinovo stališče opisal kot »neomajno«: Ukrajina mora prepustiti celotno ozemlje štirih regij, ki si jih lasti Rusija, vključno z velikimi območji, ki jih ruska vojska nikoli ni zavzela, in opustiti članstvo v Natu (Internazionale/Reuters). Moskva zahteva ozemlje, ki ga nima pod nadzorom. To je lahko pogajalska zgornja meja ali pa znak, da dogovor ni blizu.

Na srečanju finančnih ministrov G20 je ameriški finančni minister Scott Bessent ruskemu kolegu Antonu Siluanovu poslal najostrejši doslej znani ameriški signal glede sankcij: dokler se vojna nadaljuje, ne bo njihovega rahljanja (CNBC, The Moscow Times). Ali je ta javna črta obstala tudi v zasebnem predlogu, ki ga je Witkoff prinesel Putinu, zunaj sobe ne more vedeti nihče.

Evropa plačuje in izvaja pritisk, a sedi zunaj sobe

Pot odposlancev kaže razmerje moči. Washington je najprej odšel v Moskvo. Zelenski je zaporedje priznal z besedami: »Videli bomo, kakšne predloge prineseta Steve in Jared ter kaj jima bodo v Moskvi odgovorili« (Axios). Kijev je z odposlancema v stalnem stiku (President of Ukraine), vendar moskovski odgovor prejme posredno. Evropa je še korak dlje od središča odločanja.

Visoka predstavnica Evropske unije za zunanje zadeve Kaja Kallas je ministrom povedala, da je Unija Ukrajini izplačala 8,47 mrd. evrov posojil in odobrila dodatnih 6,1 mrd. evrov, vključno s sredstvi za zračno obrambo, ob tem pa pripravlja do 1.600 novih uvrstitev na seznam sankcij (EEAS). Francija je sporočila, da je pripravljena prispevati varnostna jamstva v okviru Koalicije voljnih, evropsko vodene obrambne zaveze, v kateri posamezne vlade obljubijo sile in sredstva za zaščito Ukrajine (French Foreign Ministry). Ta koalicija ne more delovati kot enotna evropska odločitev: vsaka sodelujoča država sama določi, kaj bo prispevala.

Finski analitik Henri Vanhanen je preizkus opisal preprosto: resnično novo stanje bi pomenil šele dejanski ruski premik pri obsegu prekinitve ognja, zasedenih ozemljih ali varnostnih ureditvah (Verkkouutiset). Nobene od evropskih vlad ni bilo v sobi, kjer je Putin poslušal ameriške zamisli. Hkrati bi prav Evropa morala financirati obnovo, izvajati sankcije in leta zagotavljati ukrajinsko varnost. Veriga pristojnosti je zato jasna: Washington nadzoruje kanal, Moskva dobi prvo obravnavo, Kijev prejme poročilo, Evropa pa zagotavlja denar, izvršilno moč sankcij in varnostne zaveze. Sobota je potrdila, da dostop do Putina obstaja. Putinovo popuščanje ne. Evropska izpostavljenost je že zdaj večja od njenega vpliva na pogoje, ki jih bo morda morala podpreti.