Madžarska lovi €16.4 billion sredstev EU

"title": "Madžarska predložila reforme za izplačilo 16,4 milijarde evrov iz EU", "dek": "Vlada premierja Pétra Magyarja je parlamentu poslala 110 strani dolg protikorupcijski sveženj, s katerim želi pred rokom 31. avgusta sprostiti zamrznjena sredstva za okrevanje. Predlog krepi Organ za integriteto, vendar ne vključuje ključnih reform sodstva in medijev, ki jih zahteva Bruselj. Odločitev bo pokazala, ali je Evropska komisija pripravljena izplačati milijarde v trenutku, ko se predsednik nadzornega organa sam sooča z obtožbami poneverbe, vprašanja nadzora nad porabo pa ostajajo odprta.", "story_glance_bullets": [ "Madžarska je vložila 110 strani dolg zakonodajni sveženj, s katerim želi izpolniti 27 mejnikov EU in sprostiti zamrznjena sredstva za okrevanje po pandemiji", "Vlada mora vse reforme sprejeti do 31. avgusta, sicer izgubi dostop do 16,4 milijarde evrov", "Sveženj daje Organu za integriteto pristojnosti pri javnih naročilih, ne vključuje pa varovalk za neodvisnost sodstva in svobodo medijev", "Tožilci so predsednika Organa za integriteto obtožili poneverbe prav na dan, ko je vlada zakon poslala v parlament", "Usmerjanje 3,5 milijarde evrov prek madžarske državne razvojne banke lahko omeji neposredni nadzor Evropske komisije nad porabo" ] } }

Nova madžarska vlada je 9. junija v parlament vložila 110 strani dolg protikorupcijski sveženj (24.hu). To je prvi konkretni korak po pogojnem dogovoru z 29. maja, ki sta ga sklenila premier Péter Magyar in predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Dogovor od Madžarske zahteva izpolnitev 27 reformnih mejnikov, preden lahko sprosti 16,4 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost, evropskega sklada za naložbe po pandemiji. Rok je trd: po 31. avgustu neporabljena sredstva iz tega mehanizma zapadejo. Težava je, da ima Komisija že zgodovino izplačil po sprejetju zakonov, še preden preveri, ali ti zakoni dejansko spremenijo prakso.

Kaj zakon ureja in česa se izogne

Sveženj se vrti okoli madžarskega Organa za integriteto, protikorupcijskega nadzornika, ki ga je zahtevala EU. Organ bi lahko posegel v primere, pri katerih tožilci ne ukrepajo v korupcijskih zadevah, ter začasno ustavil sumljive pogodbe o javnem naročanju (DW). Predlog tudi začenja razgradnjo javnih skladov iz Orbánovega obdobja, prek katerih so univerze in državno premoženje prehajali pod nadzor politično imenovanih upravnih odborov.

V 110 straneh pa ni reform neodvisnosti sodstva, avtonomije tožilstva in zaščite svobode medijev, čeprav so bile vse tri zahteve del prvotnih pogojev EU. Na dan vložitve svežnja so tožilci predsednika Organa za integriteto Birója Ferenca obtožili poneverbe, ki naj bi povzročila približno 350.000 evrov škode. Časovni okvir slabi prav institucijo, ki naj bi jo novi zakon okrepil.

Komisija pogosto plača pred preverjanjem

Leta 2024 je Komisija po izvolitvi Donalda Tuska sprostila poljska zamrznjena sredstva, še preden so reforme sodstva šle skozi parlament. Predsednik Nawrocki jih je pozneje zavrnil z vetom. Decembra 2023 je Komisija Orbánovi Madžarski odmrznila 10,2 milijarde evrov le nekaj dni pred glasovanjem o pristopnih pogajanjih z Ukrajino, ki jih je Budimpešta grozila blokirati.

Generalna pravobranilka Ćapeta, glavna pravna svetovalka Sodišča EU, je pozneje ocenila, da Komisija teh sredstev leta 2023 ne bi smela sprostiti, ker pogoji glede pravne države niso bili dejansko izpolnjeni. V mnenju v zadevi C-225/24, s katero Evropski parlament zahteva razveljavitev odločitve, predlaga zavezujoč standard: Komisija mora pred izplačilom dokazati učinkovito izvajanje reform. Sodišče EU še ni odločilo. Če bo sledilo njenemu razumevanju, bo vsaka prihodnja sprostitev pogojenih sredstev podvržena sodnemu preizkusu dejanskega učinka. Sodbo pričakujejo konec leta 2026.

Nemčija kaže razpoko znotraj Sveta EU, kjer se o evropskih odločitvah pogajajo vlade držav članic. Kancler Merz je javno pohvalil Magyarjev »nov začetek«. Hkrati je Berlin del skupine šestih držav članic, skupaj s Švedsko, Avstrijo, Finsko, Nizozemsko in Estonijo, ki zahtevajo strogo izvajanje pogojevanja. Nemčija je ujeta med zavezništvom fiskalno previdnih držav in političnim olajšanjem zaradi Orbánovega odhoda. Nemški pravni komentatorji opozarjajo, da Komisija tvega ponovitev poljskega vzorca.

Kje nadzor izgine

Približno 3,5 milijarde evrov iz Mehanizma za okrevanje in odpornost naj bi kot kapitalski blok steklo v madžarsko državno razvojno banko MFB, ta pa bi sredstva posojala podjetjem in stanovanjskim projektom. Uradniki Komisije so maja opozorili, da bi takšna pot »znatno zmanjšala nadzor Komisije nad porabo«. Ko denar vstopi v MFB, Bruselj izgubi preverjanje po posameznih projektih in se mora zanesti na madžarske revizijske strukture, vzpostavljene še pod Orbánom.

Da bi do roka izpolnila vse mejnike, je Tisza, Magyarjeva stranka, predlagala dvig zgornje meje za hitre parlamentarne postopke s šestih na petnajst na polletje. Tisza ima približno 71 odstotkov poslanskih sedežev in ne potrebuje podpore opozicije. Gre za ista izredna orodja, s katerimi je Orbán pospeševal ustavne spremembe.

Komisija ni objavila, katere mejnike šteje za že izpolnjene. Po poročanju FAZ v Bruslju nihče ni znal navesti natančnega števila. Dodatnih 530 milijonov evrov ostaja zamrznjenih zaradi sporov o pravicah LGBTQ+ in azilni politiki, ki niso del dogovora z 29. maja. Najostrejši preizkus sistema je zdaj Slovaška, ki razgrajuje svoje protikorupcijske organe, medtem ko jih Madžarska vzpostavlja. EU mora pokazati, ali zna razlikovati med državami, ki se premikajo v nasprotnih smereh, ali pa pogojevanje ostaja predvsem politična gesta v pravni obliki.