Bilijonski proračun EU deli kmetijstvo in obrambo

Voditelji EU se večinoma strinjajo, da mora naslednji sedemletni proračun financirati obrambo, pristopno pot Ukrajine in gospodarsko konkurenčnost. Na vrhu v Bruslju 18. in 19. junija pa se je pokazalo, da se ne morejo dogovoriti, kje vzeti denar. Prvi kompromisni predlog so zavrnili z vseh strani: države neto plačnice ga imajo za predragega, Evropski parlament za premajhnega, vzhodne članice pa opozarjajo, da ne upošteva ruske grožnje na njihovi meji (EUobserver, European Parliament).

Spor je globlji od običajnega proračunskega pogajanja. Predlog Evropske komisije za večletni finančni okvir 2028-2034, torej sedemletno zgornjo mejo izdatkov EU, ki določa vsak letni proračun, bi skupni delež kmetijskih subvencij in regionalnega razvoja znižal s približno 62 odstotkov sedanjega proračuna na približno 44 odstotkov (ECA, European Times). Prostor bi dobile obramba, širitev in konkurenčnost. Vsak preusmerjen evro pa je za nekoga izgubljen prihodek.

Kdo kaj blokira

Osnutek ciprskega predsedstva je poskušal ta premik omiliti z zaščito kmetijstva in kohezije, globlje reze pa prenesti na obrambo in zunanje delovanje (Euronews). Nemčija je rezultat označila za nesprejemljiv in zavrnila novo zadolževanje na ravni EU. Evropski parlament, ki soglasnega dogovora Sveta ne more prepisati, lahko pa zavrne njegovo potrditev, je celotno smer zavrnil (2EU Brussels).

Koalicije za temi stališči niso preprosta delitev med severom in jugom.

Danska ter skupina neto plačnic, med njimi Nizozemska, Švedska in Avstrija, so 14. maja razposlale neuradni dokument, v katerem fiskalno disciplino predstavljajo kot »modernizacijo«. Njihov argument je, da se mora tradicionalna poraba za kmetijstvo zmanjšati, če želi EU narediti prostor za obrambo in inovacije.

Njihova najostrejša zahteva je glasovanje z obrnjeno kvalificirano večino pri pogojevanju sredstev z vladavino prava. Zamrznitev sredstev bi se sprožila samodejno in ostala v veljavi, razen če bi dovolj vlad, tehtanih po številu prebivalcev, glasovalo za njeno odpravo. Po sedanjih pravilih je potrebna večina za uvedbo pogojevanja. Po njihovem predlogu bi bila potrebna večina za odpravo ukrepa. Države s težavami pri vladavini prava, najbolj očitno Madžarska, bi se znašle pred samodejnimi zamrznitvami sredstev, ki bi jih bilo precej težje odpraviti.

Francija želi zaščititi skupno kmetijsko politiko, evropski program kmetijskih subvencij, hkrati pa razširiti financiranje obrambe. Da bi financiral obe področji, Pariz zagovarja nove prihodke na ravni EU in skupno zadolževanje, podobno modelu iz časa pandemije, ko je nastal sklad za okrevanje. Berlin obe možnosti šteje za zaprti.

Poljska podpira pristop Ukrajine in trdo linijo do Rusije, vendar vztraja, da varnostna poraba ne sme zmanjšati kmetijskih plačil ali regionalnega razvoja. Pristop Ukrajine bi lahko po ocenah Komisije v proračunskem obdobju stal med 85 mrd. evrov in 96,5 mrd. evrov, ob vstopu velikega kmetijskega gospodarstva v subvencijski sistem pa bi se lahko plačila iz skupne kmetijske politike obstoječim članicam znižala za približno 20 odstotkov (EUobserver, Euronews). Poljska kot največja neto prejemnica kmetijskih in kohezijskih sredstev nosi največji udarec.

Vzhodne članice, ki najbolj vztrajajo pri evropski varnosti, so hkrati tiste, katerih proračuni so najbolj odvisni od evropskih transferjev. Romunija želi močnejšo obrambo meje ter hitrejši pristop Ukrajine in Moldavije, njen proračunski primanjkljaj pa omejuje, koliko lahko prispeva sama. Te države zahtevajo tako več izdatkov za obrambo kot nadaljevanje kohezijskega financiranja. Ta račun se ne izide brez višjih prispevkov ali novih prihodkov.

Past soglasja

Večletni finančni okvir zahteva soglasje v Evropskem svetu, kjer predsedniki držav in vlad določajo politično smer EU. To pomeni, da lahko dogovor blokira vsaka posamezna država. Začetna stališča so zato namenoma najvišja. Nobena prestolnica prva ne pokaže svoje zadnje kompromisne meje.

Prava pogajanja bodo trajala mesece, verjetno globoko v leto 2027. Če se vlade ne dogovorijo pred iztekom sedanjega finančnega okvira, se poraba samodejno nadaljuje po zgornjih mejah zadnjega leta, novih programov pa ni. Naložbe v obrambo in širitev bi tako obtičale prav v trenutku, ko Evropa trdi, da jih potrebuje več.

Evropsko računsko sodišče priznava, da prenova Komisije premika sistem v pravo smer, vendar opozarja, da ostajajo nerešena pomembna vprašanja: rabati, lastna sredstva, torej novi prihodkovni viri EU, kot so dajatve na ogljično mejo ali davki na finančne transakcije, ter servisiranje dolga iz preteklega pandemičnega zadolževanja (ECA). Noben javni dokument ne pokaže, kako bi širitev, obramba in tradicionalna poraba skupaj ostale znotraj ene zgornje meje.

Evropa je obrambo in širitev razglasila za strateški prednostni nalogi. Proračun ju ne financira v obsegu, ki bi temu ustrezal. Zapiranje te vrzeli pomeni rezanje kmetijskih subvencij in regionalnih transferjev, pred volitvami pa nobena vlada ne želi prva prevzeti te vloge.