Trumpov odposlanec Jeff Landry išče oporišča na Grenlandiji, danska politična kriza pa se poglablja

Jeff Landry, posebni odposlanec Donalda Trumpa za Grenlandijo, je 18. maja prispel v Nuuk na konferenco Future Greenland. Prišel je na otok, kjer so si ZDA že zagotovile 92,5-odstotni nadzor nad največjim nahajališčem redkih zemelj zunaj Kitajske, predlagale tri nova vojaška oporišča s statusom suverenega ozemlja ZDA in sedle nasproti pogajalskemu partnerju, katerega zunanjepolitični in obrambni okvir še vedno določa Danska. Ta je že osem tednov brez polnopravne vlade.

Dvotirni prevzem

Washington na Grenlandiji vodi dve vzporedni operaciji: pridobivanje mineralov in širitev vojaške navzočnosti. Obe izkoriščata isto institucionalno vrzel.

Mineralna pot je stekla prva. Critical Metals Corp., podjetje, ki kotira v ZDA in ga podpira financiranje ameriške Export-Import Bank v višini do 120 milijonov dolarjev, je 5. maja dobilo odobritev grenlandske vlade za utrditev nadzora nad nahajališčem težkih elementov redkih zemelj Tanbreez. Gre za eno od samo dveh aktivnih rudarskih dovoljenj med več kot 140 raziskovalnimi dovoljenji na otoku, veljavno pa je do leta 2050. Prva proizvodnja je predvidena za četrto četrtletje 2028, odkup pa je že vezan na ameriške obrambne izvajalce.

Vojaška pot zaostaja za nekaj tednov. Poveljnik ameriškega Severnega poveljstva, general Gregory Guillot, je načrt za tri oporišča razkril marca v pričanju pred senatom. Uradniki ameriškega veleposlaništva so si že ogledali dve lokaciji, Narsarsuaq in Kangerlussuaq, nekdanji ameriški letališči. Status »suverenega ozemlja« bi pomenil odmik od ameriško-danskega obrambnega sporazuma iz leta 1951, saj bi na ozemlju, povezanem z Evropo, nastale ameriške jurisdikcijske enklave.

Obema procesoma koristi zamik grenlandskega zakona o preverjanju naložb, ki bi oblastem dal možnost blokiranja tujih prevzemov v strateških sektorjih. Zakon so umaknili s spomladanskega zasedanja parlamenta in ga prestavili na jesen 2026. Med aprilom in majem so tako tri večje mineralne odobritve šle skozi brez tega filtra.

Prazen stol v Köbenhavnu

Danska ne more odgovoriti, ker nima vlade s polnim mandatom za odgovor. Država je brez vlade od volitev 24. marca, kar je njena najdaljša kriza oblikovanja vlade po letu 1945. Koalicijska pogajanja so 17. maja prekinili, dan pred Landryjevim prihodom.

Grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen je ranljivost izrekel neposredno. Zunanja in obrambna politika sta, kot je dejal 12. maja, vprašanje »Kraljevine Danske, kar pomeni Grenlandijo in Dansko skupaj«, zato si želi čimprejšnje danske vlade. Lokalni mediji poročajo, da danskih predstavnikov na konferenci Future Greenland ne pričakujejo. Landry se torej z Grenlandijo pogovarja brez danskih ministrov v prostoru.

Evropa se premika, vendar počasneje

Evropski odziv obstaja, a deluje v drugem časovnem okviru. Nato je februarja zagnal Arctic Sentry, nadzorno misijo, ki zavezniške patrulje združuje v enoten okvir, z nemškimi Eurofighterji in okrepljenimi nordijskimi napotitvami. Francija je odprla konzulat v Nuuku in na isto konferenco kot Landry poslala ministra za trgovino, ob tem pa sklenila dogovor o geološkem kartiranju z BRGM, francosko državno geološko službo. Nordijski svet, skupno parlamentarno telo za nordijsko sodelovanje, usklajuje arktično politiko s predlogom kanadsko-nordijske koalicije.

Toda nič od tega ne dosega hitrosti Washingtona. Akt EU o kritičnih surovinah določa cilj 10-odstotnega domačega izkopa do leta 2030, najzgodnejši evropski začetek proizvodnje redkih zemelj pa je predviden šele konec leta 2031 na Norveškem. ZDA že imajo pogodbe, financiranje in rudarsko dovoljenje.

Nielsenov ozek manevrski prostor

Grenlandski premier je postavil jasne rdeče črte: brez odstopa ozemlja, demokratični nadzor nad vsakim dogovorom in konec groženj (BT, Nordjyske). Hkrati odpira vrata večji odgovornosti v okviru Nata in širšemu poslovnemu sodelovanju.

Danski premier, ki opravlja tekoče posle, ne more sklepati zavezujočih dogovorov. Toda mineralni dogovori so že sklenjeni, vojaška delovna skupina pa se sestaja ne glede na politični zastoj. Če Danska do koalicijskega roka 21. maja ne dobi vlade, se vrzel še poveča. Washington deluje v tednih. Evropa odgovarja v letih.