Trumpov nadzor nad Grenlandijo brez besedila

Donald Trump je 18. septembra napovedal, da so Združene države dosegle »trajni nadzor nad varnostjo in vsemi drugimi potrebami« na Grenlandiji (Politico). Danska in Grenlandija sta sporočili, da je bil dosežen politični dogovor, vendar zavezujoče besedilo še ne obstaja. Podpis pričakujejo na zasedanju Generalne skupščine Združenih narodov, nato bi o njem glasovala parlamenta v Københavnu in Nuuku (Reuters). Štiri dni pozneje javnosti še vedno niso bili predstavljeni niti podpisano besedilo niti pravno zavezujoči pogoji. Vprašanje je, ali je Washington dejansko dobil pristojnosti, ki jih prej ni imel.

Kaj ima Washington že zdaj

Odgovor se začne s sporazumom o obrambi med Združenima državama in Dansko iz leta 1951, sklenjenim v okviru Nata. Ta pogodba ZDA že daje široke vojaške pristojnosti na Grenlandiji: pravico do gradnje in upravljanja objektov, nameščanja vojakov in opreme ter nadzora nad pristanki in prostega premikanja po otoku po kopnem, morju in zraku (US Government treaty scan, Avalon Project). Sporazum velja toliko časa kot ustanovna pogodba Nata. Posodobitev iz leta 2004 je grenlandski vladi dala pravico do posvetovanja, vendar je temeljni dostop ZDA ostal nespremenjen (US State Department).

Raziskovalec danske obrambne akademije Peter Viggo Jakobsen je ponudil najostrejšo razlago: napoved po njegovem ni bistveno spremenila vojaških pravic ZDA, saj je obstoječi okvir že zagotavljal zelo širok manevrski prostor (Ilta-Sanomat). Velik del zmanjšanja ameriške prisotnosti po koncu hladne vojne je bil posledica odločitve Washingtona, ne danske omejitve.

Kaj zdaj trdi Trump – in česa ni

Po navedbah neimenovanega uradnika ameriškega zunanjega ministrstva naj bi novi pogoji vključevali pristojnost ZDA brez določenega roka, pravico do preprečevanja baz in namestitve vojakov nasprotnikov ter vpliv na občutljive tuje naložbe (NBC News). Trump je dodal, da dejavnosti držav, ki niso članice Nata, ne bi bile mogoče brez pisnega soglasja ZDA. Ta nepreverjeni opis neimenovanega uradnika je edini vir informacij o vsebini dogovora.

Če navedbe držijo, bi šle določbe v eni ključni točki dlje od okvira iz leta 1951: ameriška pristojnost bi se z vojaških operacij razširila tudi na gospodarske odnose Grenlandije. Obstoječa pogodba ureja obrambna območja. Pravica ZDA, da prepreči tuje naložbe, pa bi posegla na področja, ki jih Grenlandija ureja sama, med drugim v mineralne vire in infrastrukturo.

Nobenega operativnega člena niso objavili, zato teh navedb ni mogoče potrditi.

Kdo odloča

Danska premierka Mette Frederiksen in grenlandski premier Jens-Frederik Nielsen sta vztrajala, da dogovor ohranja dansko suverenost in pravico Grenlandije do samoodločbe (The Guardian, Reuters). Da bi ta zagotovila dobila pravno veljavo, sta potrebni dve ločeni potrditvi. Po danski ustavi morajo pogodbe, ki ustvarjajo obveznosti ali zahtevajo javno porabo, dobiti soglasje Folketinga, danskega parlamenta (Danish Constitution). Zakon o samoupravi Grenlandije iz leta 2009 obrambno politiko prepušča Københavnu, vendar zahteva, da je Grenlandija »vključena« v zunanjepolitične zadeve, ki jo posebej zadevajo (Greenland Self-Government Act).

Položaj Grenlandije ne pomeni formalnega veta na pogodbo kot celoto. Če pa dogovor posega v mineralne pravice, okoljsko ureditev ali načrtovanje infrastrukture, gre za področja, ki jih Grenlandija že ureja v okviru prenesenih pristojnosti. København jih ne more odstopiti brez soglasja grenlandske strani.

Kaj to pomeni za Evropo

Dva tedna pred Trumpovo napovedjo je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen obiskala Nuuk in predstavila paket v vrednosti 200 milijonov evrov za infrastrukturo, povezljivost in kritične surovine (EU Sustainable Energy Week, EU Perspectives). Bruselj vzpostavlja partnerstva, ki bi mu lahko dala vpliv na arktične vire in dobavne verige. Grenlandija je Evropsko skupnost zapustila leta 1985, vendar jo Evropska unija financira v okviru ureditve za čezmorska ozemlja, Grenlandci pa imajo dansko državljanstvo.

Evropski interes je omejen, vendar konkreten. Če neobjavljeni dogovor Washingtonu daje pravico do preverjanja ali preprečevanja naložb na Grenlandiji, bi lahko omejil projekte, ki jih financira Evropska unija, in delovanje evropskih podjetij na področjih, ki jih sicer ureja Grenlandija. To je določba, na katero mora odgovoriti besedilo dogovora – vendar je zunaj pogajalskega prostora ni videl nihče.

Noben objavljen dokument Washingtonu ne daje trajnega nadzora nad Grenlandijo. Zaupni osnutek morda obstaja, vendar tri vlade javnosti dolgujejo člene, ki bi pokazali, kaj se je spremenilo in kdo lahko to prepreči.