Trumpova licenca za Patriot brez pogodb

Predsednik Donald Trump je na vrhu Nata napovedal, da bodo ZDA Ukrajini dovolile proizvodnjo raket za sistem zračne obrambe Patriot. Ko je to povedal, podjetji, ki imata v rokah ključno tehnologijo, o tem po poročanju Euronewsa in Fox Newsa nista bili obveščeni. Licenčnega dokumenta ni. Prav tako ni jasno, kaj bi Ukrajina sploh smela izdelovati.

To je bistveno, ker Nato in Evropska unija ne moreta licencirati tehnologije, ki ni njuna. Intelektualna lastnina, dobavne verige in izvozna dovoljenja za Patriot ostajajo v ameriških rokah: pri vladi ZDA ter pri dveh ameriških izvajalcih, RTX oziroma Raytheonu, ki izdeluje platformo Patriot, in Lockheed Martinu, ki proizvaja prestreznike PAC-3 za obrambo pred balističnimi raketami (Times of India). Evropske države lahko prispevajo denar, tovarne in delovno silo. Pogojev pa ne določajo same. Trump je dal politično privolitev. Industrijskega programa, ki bi jo spremenil v proizvodnjo, za zdaj ni.

Težava je hitrost

Zunaj ZDA imata dovoljenje za proizvodnjo raket Patriot trenutno samo Japonska in Nemčija (Le Monde, Times of India). Nemška proizvodna linija se šele zaganja na podlagi odločitve iz leta 2022, prve dobave za Ukrajino pa niso pričakovane pred letom 2027. Vsak prestreznik vključuje več kot 400 dobaviteljev, proizvodnja pa lahko traja več kot dve leti (Atlantic Council).

Trump naj bi trdil, da bi ameriška podjetja lahko dobavljala v »dveh do treh mesecih«. Tak rok je mogoč le, če »proizvodnja« pomeni pripravljalna dela: oglede lokacij, usposabljanje ali dobavo posameznih komponent. Ne opisuje izdelave raket. Poljske obrambne ocene kažejo, da bi bila že pogajanja o licenci in vzpostavitev montažne linije, tudi ob uporabi obstoječih zmogljivosti, najmanj enoletni projekt (rp.pl).

Evropa plača, Amerika licencira

Poljska se poskuša postaviti kot ključno evropsko vozlišče in pri tem izpostavlja obrambne zmogljivosti WZL-2 v Bydgoszczu. Toda javno potrjeni podatki za zdaj govorijo o servisnem in logističnem centru za PAC-3: o vzdrževanju in delu s komponentami, ne o polni proizvodnji raket (Business Insider PL). Noben javni dokument ne določa, katero poljsko podjetje bi izdelovalo kateri del sistema, pod čigavo licenco in v kakšnem roku.

Nemčija je v dvoumnem položaju. Kancler Friedrich Merz je obljubo označil za »wegweisend«, torej usmerjevalno oziroma pionirsko, in jo predstavil kot signal Moskvi, da ne more zmagati (Spiegel). Berlin je največji evropski financer Ukrajine, v proračunu za leto 2026 ima za to namenjene milijarde. Toda Nemčija lahko zračno obrambo plačuje, ne more pa sama odločiti, katero ameriško tehnologijo bo prejela Ukrajina. Če se Washington in Kijev dogovorita dvostransko, Nemčija piše čeke, programa pa ne oblikuje.

Francija je obljubo opisala kot odločitev z »contours flous«, nejasnimi obrisi, in jo razumela kot potrditev evropske odvisnosti (Le Monde). Tudi če Ukrajina dobi licenco za Patriot, intelektualna lastnina in izvozna kontrola ostaneta v ZDA. Francosko-italijanski sistem SAMP/T-Aster ponuja evropsko alternativo, toda njegova nova generacija je prvo uspešno bojno streljanje opravila šele leta 2026, začetne dobave pa se šele začenjajo (Army Recognition).

Romunija, ki je leta 2024 Ukrajini podarila celoten sistem Patriot, odpira ostrejše vprašanje: ali bo licenca povečala skupno ponudbo prestreznikov ali pa bo redke komponente preusmerila stran od frontnih članic Nata, ki so pri lastni zračni obrambi odvisne od istih proizvodnih linij pod ameriškim nadzorom (DeFapt)?

Dogovor petih držav o evropskem obratu za PAC-3, podpisan na vrhu, potrjuje nastajajočo ureditev: evropski denar in evropske delavnice bodo podpirali sisteme, ki jih še naprej nadzorujejo ZDA (United24 Media).

Politična privlačnost Trumpove obljube je v tem, da naj bi obšla počasno večstransko usklajevanje. V resnici eno ozko grlo nadomešča z drugim. Evropa ne čaka več na soglasje v Natu o licenci. Čaka na Washington ter na dva ameriška obrambna koncerna, ki morata določiti obseg, časovnico in ceno. Dokler Lockheed Martin in RTX ne prejmeta formalnih navodil ter se ne začne ameriški postopek izvoznega nadzora, je licenca za Patriot to, kar za zdaj kažejo dokazi: politična obljuba, ki še išče industrijski program.