Trumpov plinski predlog trči ob prepoved EU

EU je že uzakonila postopno odpravo uvoza ruskega plina: novih pogodb ni več dovoljeno sklepati, obstoječe pa se iztekajo po vnaprej določenem časovnem načrtu. Kljub temu sta Trumpova odposlanca Steve Witkoff in Jared Kushner po poročanju The New York Timesa Ukrajino pozvala, naj v okviru dogovora o koncu vojne razmisli o ponovnem zagonu plinovodov, po katerih je ruski plin nekoč tekel v Evropo. Washington lahko zamisel postavi na mizo, vendar o tem, ali bo kdo v Evropi smel kupovati ta plin, odločajo evropske institucije.

The New York Times se sklicuje na neimenovane vire, seznanjene s pogovori. Po njihovih navedbah so se pogovori z Volodimirjem Zelenskim odvili v Kijevu septembra, z ukrajinskimi in evropskimi predstavniki pa v Miamiju v začetku oktobra (New York Times). V poročilu niso navedeni količina, konkreten plinovod, kupec ali časovnica.

Uradni odzivi so bili skopi. Bela hiša je sporočila le, da pripravlja mirovni načrt z gospodarskimi spodbudami za obe strani, tiskovni predstavnik Kremlja Dmitrij Peskov pa je obnovljeno energetsko sodelovanje označil za dobro za Rusijo in morda tudi za Evropo (New York Times). Po istem poročilu naj bi evropski predstavniki predlog sprejeli z odporom.

Nemška televizija n-tv je poročala, da je varnostni svetovalec kanclerja Friedricha Merza zamisel ostro kritiziral. Gre za poročanje o pogovorih; Berlin uradnega stališča ni objavil.

Niti Zelenski niti Evropska komisija se o predlogu uradno nista izrekla. Zamisel prihaja po tem, ko je Trump tik pred začetkom veljavnosti začasno ustavil nove ameriške sankcije, namenjene ruskim prihodkom od energentov (To Brief).

Prepoved že velja

Pravilo je preprosto. Evropa ne sme sklepati novih pogodb za ruski plin, ne glede na to, ali prihaja po plinovodu ali z ladjo kot utekočinjeni zemeljski plin; obstoječim pogodbam je določen rok za iztek. Uredba (EU) 2026/261 se od 3. februarja neposredno uporablja v vseh državah članicah. Pogodbe, sklenjene po 17. juniju 2025, nimajo prehodnega obdobja, zadnje dolgoročne pogodbe za dobavo plina po plinovodih pa se iztečejo 30. septembra 2027 (EUR-Lex).

Nekaj ruskega plina še vedno prihaja v EU zakonito. Po starih pogodbah je leta 2025 v EU priteklo 36 milijard kubičnih metrov ruskega plina, kar je pomenilo 12 odstotkov uvoza plina v EU. Večinoma je šlo za dobave po plinovodu TurkStream v jugovzhodno Evropo (Evropska komisija). Te pogodbe se iztekajo. Dodatne količine, dogovorjene v mirovnem sporazumu, bi zahtevale nove pogodbe, prav te pa zakonodaja prepoveduje.

Za spremembo so potrebne odločitve treh institucij. Evropska komisija, izvršilni organ EU, bi morala predlagati spremembo. Evropski parlament in Svet EU, v katerem glasujejo vlade držav članic, bi jo morala potrditi oba.

Obe instituciji sta letos glasovali v nasprotno smer. Januarja je prepoved podprlo 24 vlad; Madžarska in Slovaška sta glasovali proti, Bolgarija pa se je vzdržala (Svet EU). Glasovanje je potekalo po sistemu kvalificirane večine, pri katerem posamezna vlada predloga ne more sama blokirati, zato ga državi, ki sta mu nasprotovali, nista mogli ustaviti. Evropski parlament je prepoved potrdil s 500 glasovi za in 120 proti (Evropski parlament).

Uredba dopušča eno ozko izjemo. Ob razglašeni krizi pri oskrbi s plinom lahko Evropska komisija začasno zadrži prepoved, vsakič za največ štiri tedne, vendar le za kratkoročne pogodbe (EUR-Lex). Ta določba je namenjena krizi v oskrbi. Stalni uvoz, zapisan v mirovni sporazum, ne bi izpolnjeval pogojev izjeme.

Kdo bi plin sploh kupil

Za ponovni zagon plinovodov bi potrebovali tudi kupca, nekdanji evropski odjemalci pa so od pogodb že odstopili. Avstrijska energetska družba OMV je decembra 2024 odpovedala pogodbo o dobavi s podjetjem Gazprom Export, ki bi morala veljati do leta 2040 (OMV).

Za ponovni zagon bi bilo zato treba skleniti pogodbo o dobavi ruskega plina, s Kijevom skleniti tranzitni sporazum, rezervirati zmogljivosti v plinovodih in poiskati evropsko podjetje, pripravljeno podpisati pogodbo. Podjetje bi s tem sklenilo prav takšno novo pogodbo, kakršno uredba prepoveduje.

Razdelitev stroškov in koristi bi bila neenakomerna. Kijev bi prejemal tranzitne pristojbine, Moskva pa bi znova dobila izvozne prihodke. Evropa bi se vrnila v odvisnost, ki se ji je več let in z velikimi stroški poskušala izogniti. Nemška Zvezna agencija za omrežja je dokumentirala, kako je Rusija leta 2022 postopoma zmanjševala dobave po plinovodu Nord Stream, preden jih je povsem ustavila (Zvezna agencija za omrežja).

Po doslej objavljenem poročilu gre za ameriško pogajalsko zamisel brez imenovanega evropskega kupca in načrta za spremembo zakonodaje EU. Uresničitev je odvisna od Evropske komisije, Evropskega parlamenta in Sveta EU, vendar se za zdaj nobena od teh institucij ni zavzela zanjo.