Trump francoskemu vinu grozi s 100% carinami

Davek na prihodke digitalnih platform in carina na šampanjec sta postala del istega čezatlantskega spora. Trump je zagrozil, da bo uvedel 100-odstotne carine na francosko vino in šampanjec, če Pariz ne odpravi davka na digitalne storitve, ki obdavčuje prihodke velikih tehnoloških platform od francoskih uporabnikov, ne pa klasičnega dobička podjetij (Euronews, Europa Press). Formalnega ameriškega trgovinskega ukrepa še ni. Toda že grožnja prihaja povrhu obstoječe 15-odstotne ameriške carine na vina iz EU, ki se je že zvišala z 10 odstotkov (CNBC, Euronews).

Spor med vladami, račun za kmete

Francija z davkom na digitalne storitve po pogosto navajanih, vendar ne neodvisno preverjenih proračunskih podatkih zbere približno 700 milijonov evrov na leto (Mashable). Davek velja za podjetja z najmanj 750 milijoni evrov globalnih prihodkov in 25 milijoni evrov prihodkov od digitalnih storitev v Franciji (CIAT, tagesschau). Večina podjetij, ki presežejo ta prag, je ameriških. Washington zato govori o diskriminaciji. Pariz odgovarja, da zapolnjuje vrzel, ki jo je pustil zastoj pri prvem stebru OECD, globalnem dogovoru, ki naj bi državam dal pravico do obdavčitve tam, kjer platforme dejansko ustvarjajo prihodke, ne le tam, kjer imajo sedež (Gov.je, Taxspoc).

Obe strani imata del prav. Stari sistem obdavčitve dobička težko zajame vrednost, ki jo digitalne platforme ustvarjajo v državah z milijoni uporabnikov, a brez večje fizične navzočnosti. Hkrati francoski pragovi skoraj izključno zadenejo podjetja s sedežem v ZDA, zato Washington doma zlahka proda očitek o diskriminaciji. Povračilni ukrep pa ne zadene tehnologije, temveč vino, ker je alkohol drag, občutljiv na blagovno znamko in simbolno francoski.

Francoski izvoz vina in žganih pijač v ZDA se je po podatkih izvozniškega združenja FEVS že lani zmanjšal za 21 odstotkov. Vsega ni mogoče pripisati carinam: pomembni sta bili tudi šibkejše povpraševanje in zmanjševanje zalog. 100-odstotna carina bi za ameriške uvoznike dejansko podvojila nabavno ceno še pred maržami, zato bi se boleč padec lahko spremenil v zlom dela trga (Comercio.gob.es, CNBC).

Bolečina se ne ustavi na francoski meji

Ker je trgovinska politika v pristojnosti EU, se carine proti francoskemu blagu samodejno spremenijo v spor z Brusljem, ne le s Parizom (tagesschau, Deutsche Welle). Če vino deluje kot vzvod proti Franciji, lahko enaka logika zadene tudi druge članice.

Italija to že občuti. Italijanski izvoz vina v ZDA se je v prvem četrtletju 2026 v primerjavi z letom prej zmanjšal za 20,5 odstotka, na 407,9 milijona evrov. Izvoz žganih pijač je upadel za 35 odstotkov (WineNews, Federvini). Španija, ki je na svoj najpomembnejši zunajevropski trg poslala za 331 milijonov evrov vina, je zabeležila 15-odstotni padec nakupov. Madrid se je odzval z načrtom ICEX, državnim programom podpore izvozu, ki 500 najbolj izpostavljenim španskim podjetjem zagotavlja tržne informacije in pomoč pri iskanju drugih trgov (EFEagro, Ministerio de Economía).

Irska je ranljiva drugače. V njej imajo evropske sedeže številna ameriška tehnološka podjetja, ki jih Francija obdavčuje. Vladne ocene kažejo, da bi se lahko v širših ameriških carinskih scenarijih BDP zmanjšal za 2,75 do 4 odstotke, zaposlenost pa za 2,5 do 3,25 odstotka, pri čemer je v izpostavljenih sektorjih 110.000 do 160.000 delavcev (RTÉ, The Irish Times). Dublin se ne boji predvsem carin na vino. Boji se, da lahko vsak evropski poskus obdavčitve ali regulacije ameriških platform sproži povračilni udarec proti kateremukoli izvoznemu sektorju, ki je politično priročen.

Nemčija je izbrala previdnost. Gospodarska ministrica Katherina Reiche je zavrnila pozive iz poslanske skupine SPD k uvedbi nemškega digitalnega davka in dala prednost umiritvi spora pred potezo, ki bi Berlin lahko potisnila v isto tarčo (tagesschau).

Kaj ostaja negotovo

Največji neznanki sta, ali bo 100-odstotna carina sploh uvedena in ali lahko proces prvega stebra OECD še prinese dogovor, zaradi katerega nacionalni digitalni davki ne bi bili več potrebni. Dokler Urad trgovinskega predstavnika ZDA, ameriški organ za izvajanje predsedniških carinskih odločitev, ne objavi formalnega ukrepa, gre za pritisk, ne za politiko. Pri OECD pa napredek že več let ostaja počasen.

Porazdelitev stroškov je že zdaj neenaka. Digitalni davek pišejo vlade in je namenjen platformam. Grožnja s povračilom pade na vinogradniške delavce v Šampanji, uvoznike v New Yorku in vinske regije po južni Evropi, ki s francosko davčno politiko nimajo nič. Vlade in tehnološki velikani se prepirajo o davčni arhitekturi, tveganje pa prevzemajo kmetijski izvozniki. Ta vzorec ostane enak tudi, če ta konkretna carina nikoli ne začne veljati.