Trump z 100-odstotnimi carinami nad digitalne davke

Francoski davek na digitalne storitve prinese približno 700 milijonov evrov na leto (Assemblée nationale). Izvoz blaga iz EU v ZDA je leta 2025 znašal 554,9 mrd. evrov (Evropska komisija). Trump želi z drugim podatkom izničiti prvega.

Predsednik ZDA je zagrozil s 100-odstotnimi carinami na uvoz iz vsake evropske države, ki obdavčuje digitalne storitve ameriških tehnoloških podjetij (New York Times). Evropska komisija je grožnjo zavrnila in branila pravico držav članic, da obdavčijo gospodarsko dejavnost na svojem ozemlju (Reuters via WHTC).

Washington lahko na digitalni davek odgovori s carinami na povsem nepovezano blago. Prav ta nesorazmernost spor dela nevaren. Oddelek 301 ameriškega Zakona o trgovini ZDA omogoča, da uvedejo carine na kateri koli uvoz, ki ga izberejo (Cornell Law). Davek na Google tako postane težava za francoske vinarje. Prejšnji spori o davkih na digitalne storitve so skoraj sprožili 25-odstotne ameriške carine na vino, torbice in kozmetiko, preden so jih ustavili mednarodni davčni pogovori (Vinetur).

Majhen prihodek, velika izpostavljenost

Davki na digitalne storitve obremenijo del prihodkov, ki jih velike platforme ustvarijo z lokalnimi uporabniki, denimo z oglaševanjem, prodajo na spletnih tržnicah ali uporabo podatkov. Francoska ureditev določa 3-odstotni davek za podjetja z več kot 750 milijoni evrov svetovnih digitalnih prihodkov in več kot 25 milijoni evrov prihodkov v Franciji (Legifrance). Španija ima podoben 3-odstotni davek z domačim pragom 3 milijone evrov (BOE).

Ti zakoni ne omenjajo Googla, Mete ali Amazona. Ker pa tako visoke prihodkovne pragove presežejo skoraj samo največje platforme, davki v praksi zadenejo predvsem ameriške tehnološke velikane. Formalno nevtralni, dejansko diskriminatorni: to je argument Washingtona.

Ocena, naklonjena uvedbi takšnega davka na ravni celotne EU, je prihodke postavila na približno 5 mrd. evrov na leto (Robert Schuman Foundation). EU je imela leta 2024 z ZDA 198 mrd. evrov presežka v blagovni menjavi (Evropski parlament). Nekaj sto milijonov evrov davčnih prihodkov na državo lahko sproži carine, ki bi posegle v trgovinske tokove, večje za več sto krat.

Zakon pravi, da plačajo platforme. Račun pokaže drugače.

Platforme stroške že prenašajo naprej. Meta oglaševalcem zaračunava lokacijske pribitke, ki ustrezajo stopnji davka v posamezni državi: 3 odstotke v Franciji, Italiji in Španiji ter 5 odstotkov v Avstriji (Wprost). Amazon podoben pribitek dodaja prodajalcem na svoji spletni tržnici (Go2Market). Davek je pravno naložen platformi. Račun pa dobijo evropska podjetja, ki prek njih oglašujejo ali prodajajo.

Če pridejo carine, se pojavi druga skupina poražencev, ki z digitalnim obdavčenjem nima nobene povezave. Nemški izvoz blaga v ZDA je leta 2024 dosegel približno 161,4 mrd. evrov, največ pri vozilih, strojih in farmacevtskih izdelkih (Rohlig). Nemčija davka na digitalne storitve sploh nima; njen parlament ga je pred kratkim zavrnil (Bundestag). Pri splošnih carinah bi nemška avtomobilska industrija plačala ceno spora, ki ga ni začela.

Zato je težko zgraditi enoten evropski odgovor. Francija in Španija davke na digitalne storitve branita kot pravico, da sami odločata, kaj se obdavči doma. Nemčija, ki v ZDA izvozi precej več blaga in takšnega davka nima, ima močne razloge za umirjanje spora. Irska, kjer so multinacionalke v tuji lasti lani plačale 87 odstotkov davka od dohodkov pravnih oseb (RTÉ), je močno odvisna od ameriških korporativnih naložb, ki bi jih čezatlantski trgovinski konflikt lahko zamajal.

EU ima za takšne primere pravni instrument. Leta 2023 je sprejela instrument za odvračanje prisilnih ukrepov, ki Uniji omogoča protiukrepe, kadar druga država s trgovinskim pritiskom poskuša izsiliti spremembo politike (EUR-Lex). Toda njegova uporaba pomeni zaostritev, stroški pa ne bi bili razporejeni enakomerno: nemško izvozno gospodarstvo bi utrpelo precej več škode kot francosko.

Za zdaj oglaševalci in prodajalci na spletnih tržnicah tiho plačujejo pribitek za digitalni davek. Če pridejo carine, se račun preseli k izvoznikom, ki z obdavčenjem tehnoloških podjetij niso imeli nič. Vprašanje je, ali je davčni prihodek, merjen v stotinah milijonov evrov na državo, vredno braniti za ceno povračilnih ukrepov, ki lahko zadenejo trgovino, merjeno v stotinah milijard.