Trump tehta vrnitev Turčije k F-35

Nevidni lovec F-35 je hkrati eno najnatančnejših diplomatskih orodij Washingtona. Donald Trump je na vrhu Nata dejal, da se še ni odločil, ali bo Turčiji znova odprl dostop do letala (USA Today, The Hill). Ta nedoločnost ni naključna. Ker ZDA nadzorujejo vstop v program, lahko odločajo, katere zaveznice dobijo dostop do najobčutljivejše vojaške tehnologije zavezništva.

Recep Tayyip Erdogan je Kiriakosa Micotakisa posvaril, naj z nasprotovanjem turškemu dostopu ne »ponovi Netanjahujeve napake«. Micotakis je odgovoril, da Grčija Washingtonu ne bo narekovala, komu naj prodaja orožje, hkrati pa je turško uradno grožnjo z vojno, če bi Grčija razširila teritorialne vode v Egejskem morju na 12 navtičnih milj, označil za »anachronizem« (Euronews Greece). Oba sta govorila predvsem za enega poslušalca. Odločitev je v Washingtonu.

Kako deluje zapora

Grčija je v programu. Ameriška Agencija za obrambno-varnostno sodelovanje, organ Pentagona, ki upravlja tujo prodajo orožja, je januarja 2024 kongres obvestila o možni prodaji do 40 letal F-35A Atenam (DSCA). Grčija je šest mesecev pozneje podpisala pismo o ponudbi in sprejemu, s katerim se je formalno pridružila programu (Lockheed Martin).

Turčija je zunaj. Pentagon je Ankaro leta 2019 izključil, potem ko je sprejela ruski sistem zračne obrambe S-400. Razlaga je bila neposredna: F-35 »ne more sobivati z rusko obveščevalno platformo«, ki bi se lahko naučila zaznavati nevidni podpis letala (Pentagon). Washington je nato po zakonu CAATSA, ameriškem zakonu za sankcioniranje pomembnih poslov z ruskim obrambnim sektorjem, uvedel sankcije proti turški agenciji za obrambna naročila (State Department).

Trump lahko Erdoganu pošilja prijazne signale, vendar je CAATSA zakon, ne predsednikova politična izbira. 18 članov kongresa je javno nasprotovalo vrnitvi Turčije v program, v kongresu pa je bil vložen tudi predlog resolucije za blokado povezanih prenosov tehnologije in opreme (Protothema, RIK). Za preobrat bi bila potrebna bodisi preverjena odstranitev sistema S-400 bodisi zakonodajna rešitev, ki je doslej ni poskusila izpeljati nobena administracija.

Zakaj se evropske prestolnice razhajajo

Grčija in Izrael turške F-35 razumeta kot neposreden poseg v vojaško ravnotežje. Turčija še vedno ohranja formalno grožnjo z vojno zaradi Egejskega morja. Atene zato trdijo, da bi podelitev istega nevidnega lovca državi, ki ohranja takšno grožnjo, spodkopala namen programa. Benjamin Netanjahu je pritisk okrepil ločeno, ko je Trumpa opozoril, da bi turški F-35 spremenili regionalno ravnotežje (n-tv, ZEIT).

Romunija Turčijo bere skozi Črno morje. Bukarešta z Ankaro in Sofijo sodeluje pri protiminskih ukrepih ter zaščiti kritične infrastrukture (Digi24). Za Romunijo Turčija, tesneje zasidrana na Zahodu, pomeni sposobnejšega partnerja proti Rusiji.

Italija in Španija dodatno zapletata preprosto delitev na solidarnostne tabore. Leonardo upravlja montažni obrat za F-35 v Cameriju v Italiji, junija 2025 pa je s turškim Baykarjem ustanovil skupno podjetje za brezpilotne sisteme (Leonardo, Leonardo-Baykar). Ti posli Rimu dajejo razlog, da Ankaro ohranja blizu. Španija načrtuje nakup turških šolskih letal Hurjet (Euronews Spain). Evropski odgovor pete generacije, FCAS, francosko-nemško-španski prihodnji bojni zračni sistem, medtem ostaja ujet v industrijskih sporih (El País). Dokler FCAS ne bo operativen, bodo evropske prestolnice vrzeli zapolnjevale z ameriškimi letali in turškimi partnerstvi.

Kdo ima ključ

Med Turčijo in F-35 stojita dve zapornici. Bela hiša mora potrditi, da je problem S-400 rešen. Kongres lahko vsako prodajo blokira ali zavleče. Trump nadzoruje prvo zapornico, politično vprašanje pa je, ali turška geografija in vojaška teža upravičujeta obvoz ameriških pravil o nadzoru izvoza. Atene, Jeruzalem in 18 članov kongresa stavijo, da ne. Ankara in deli Natovega vzhodnega krila stavijo, da da. Dokler S-400 fizično ne zapusti turškega ozemlja, zapora ostaja.