Turčija cilja na sklad SAFE

Visoka zunanjepolitična predstavnica EU Kaja Kallas ter višji evropski uradniki za širitev in migracije so 30. junija odpotovali v Ankaro, kjer so se s turškim zunanjim ministrom Hakanom Fidanom pogovarjali o trgovini, migracijah, vizumih in varnosti. Isti teden je odposlanka Združenih narodov María Ángela Holguín srečanje o Cipru v Bruslju preložila na čas po vrhu Nata. Dogodka nista ločena. Turčija svojo vrnitev k pogovorom o ciprski rešitvi uporablja kot vzvod pri več odprtih dosjejih z EU, države članice pa niso enotne, koliko tega pritiska naj sprejmejo.

Ankarin seznam zahtev

Turčija je več zahtev povezala v en pogajalski paket. Diplomatski viri pravijo, da je Fidan zahteval odpravo omejevalnih ukrepov iz leta 2019, torej sankcij, povezanih s turškim spornim vrtanjem ob Cipru, formalni partnerski svet EU-Turčija, začetek pogovorov o posodobitvi carinske unije in liberalizacijo vizumskega režima (Hurriyet Daily News). Uradna skupna izjava potrjuje, da so govorili o posodobitvi carinske unije, dialogu o vizumski liberalizaciji, upravljanju meja, energetiki in novih pogovorih na visoki ravni do konca leta (MFA Türkiye).

Predsednik Recep Tayyip Erdoğan je dodal politično najbolj občutljivo zahtevo: vključitev Turčije v evropske obrambne pobude, tudi v SAFE, novi obrambni finančni instrument EU v vrednosti 150 milijard evrov (Marine & Océans/AFP, Council). Dostop do obrambnega financiranja z evropskim jamstvom je najobčutljivejša točka. Pomenil bi, da bi evropski denar lahko tekel tudi v obrambno industrijo države, ki ni članica EU. Poleg tega lahko takšno odločitev v Svetu EU blokira katerakoli vlada, saj obrambne odločitve zahtevajo soglasje.

Vsaka zahteva ima drugačen zapah. Posodobitev carinske unije potrebuje pogajalski mandat Sveta; Evropska komisija ga je predlagala že leta 2016, Svet pa ga nikoli ni sprejel (EU trade policy). Potovanje brez vizumov je vezano na merila, ki jih mora Turčija izpolniti in so bila določena pred leti (Commission). Tehnični dialogi o migracijah ali trgovini pa se lahko obnovijo z precej manj trenja.

Kdo lahko kaj blokira

Ciper in Grčija zahtevata, da je vsak premik v odnosih EU-Turčija pogojen z napredkom pri ciprskem vprašanju. Ciprski predsednik Nikos Christodoulides in predsednik Evropskega sveta António Costa sta se strinjala, da odnosov EU s Turčijo ni mogoče premikati ločeno od Cipra (Cyprus Mail). Grški namestnik zunanjega ministra Tasos Chatzivasileiou je postavil rdečo črto: država, ki ohranja casus belli, torej stalno grožnjo z vojno zaradi grških teritorialnih voda, proti članici EU in zaseda del njenega ozemlja, ne more dobiti dostopa do evropskega obrambnega financiranja (Proto Thema). Premier Kiriakos Micotakis je poudaril »popolno usklajenost« med Atenami in Nikozijo (Newsit).

Njuna pogajalska moč je resnična, vendar ne enaka pri vseh vprašanjih. Pri carinski uniji in dostopu do obrambnih instrumentov lahko Atene in Nikozija odločitev v Svetu blokirata. Pri obravnavi vizumov, trgovinskem dialogu in migracijskem sodelovanju pa ne moreta ustaviti vseh kanalov.

V tej razpoki nastopijo druge prestolnice. Kallas je pred obiskom Ankare Turčijo opisala kot »ključno partnerico na področju varnosti, migracij in energetike« (Euronews). Italijanska premierka Giorgia Meloni se je z Erdoğanom pred vrhom Nata pogovarjala o migracijah in Libiji, italijanska poročila pa nakazujejo, da Rim daje prednost prožnim dogovorom pred trdimi roki, vezanimi na Ciper (Il Tempo). Bolgarija, katere meja s Turčijo je januarja 2025 postala zunanja kopenska schengenska meja, potrebuje sodelovanje Ankare pri migracijah in tranzitu (Council).

Te vlade ne podpirajo turškega stališča o Cipru. Toda Turčijo potrebujejo pri migracijah, energetiki ali prometnih povezavah, zato se upirajo logiki, po kateri bi moral vsak evropsko-turški dosje čakati na preboj pri Cipru.

Pred srečanjem pod okriljem ZN

Predlagano poletno srečanje pod okriljem Združenih narodov bi za isto mizo pripeljalo voditelja obeh ciprskih skupnosti ter Grčijo, Turčijo in Združeno kraljestvo. Namen je preveriti, ali se lahko formalna pogajanja znova začnejo. Zadnji poskus v Crans-Montani leta 2017 je propadel (UN report S/2017/814, Cyprus Mail). Temeljno razhajanje ostaja isto. Ciprski Grki vztrajajo pri dvoconski, dvoskupnostni federaciji. Turčija in turškociprska stran zagovarjata suvereno enakost oziroma rešitev dveh držav. Preloženo bruseljsko srečanje Holguínove, pričakovano sredi julija, naj bi pripravilo teren.

Formula Evropskega sveta, kjer voditelji držav in vlad določajo politično smer EU, pravi, da naj odnosi EU s Turčijo napredujejo »postopno, sorazmerno in reverzibilno«, pri čemer mora ciprsko vprašanje ostati del okvira (European Council). Tak jezik je bil namenjen temu, da skupaj drži oba tabora. Dosedanji potek pa kaže mejo te formule: EU lahko Ciper ohrani v besedilu, vendar je mogoče dejansko zaustaviti le nekatere dele odnosa s Turčijo. Ankara računa prav na tiste, ki jih je težje ustaviti.