Ciper zavira turške dogovore z EU

Maria Angela Holguin Cuellar, nekdanja kolumbijska zunanja ministrica in zdajšnja odposlanka Združenih narodov, že mesece potuje med Nikozijo, Ankaro, Atenami in New Yorkom. Njena naloga se sliši omejeno: obe strani na Cipru naj bi prepričala, da se dogovorita o obliki novih pogovorov. Rešitev spora ni blizu. Toda njena diplomacija je postala preizkus, kdo določa pogoje evropskega odnosa s Turčijo, saj več največjih koristi, ki jih Ankara pričakuje od EU, ostaja politično vezanih na napredek na otoku (European Council, Yeni Safak).

V Atenah in Nikoziji jih skrbi predvsem zaporedje. Evropa Turčijo potrebuje v Natu, pri upravljanju migracij in pri regionalni stabilnosti. Strah je, da bi večje prestolnice Ankari najprej odobrile trgovinske in obrambne koncesije, nato pa Grčijo in Ciper potisnile v sprejetje rešitve, ki bi iz tega sledila. Proces, ki ga vodi Holguinova, naj bi to preprečil: pri življenju ohranja verodostojno pot pod okriljem ZN, s katero lahko Ciper utemeljuje, da morajo nagrade počakati.

Turške evropske koristi še vedno vodijo skozi Ciper

To povezavo je EU vgradila v lastne odločitve. Sklepi Evropskega sveta iz let 2020 in 2024 izboljšanje odnosov s Turčijo vežejo na umirjanje razmer v vzhodnem Sredozemlju in konstruktivno sodelovanje pri ciprskem vprašanju (European Council). Mehanizem se vidi pri dveh dosjejih. Posodobitev carinske unije zahteva soglasje držav članic v Svetu, kjer sedijo vlade EU, Ciper pa lahko politično ceno takšne odobritve močno zviša. Brezvizumski režim za turške državljane poteka prek meril, ki jih vodi Evropska komisija, vendar je tudi tam pomembna politična volja v Svetu (Commission Turkey report).

Ciper pravno ne more blokirati vsakega dosjeja, povezanega s Turčijo. Kot država članica EU pa lahko poskrbi, da nobeden ni politično poceni. Grčija to stališče podpira. Ciprski zunanji minister Constantinos Kombos je dejal, da morajo vizumska liberalizacija, posodobitev carinske unije in širši odnos ostati vezani na turške obveznosti glede otoka (ProtoThema).

Vse prestolnice tega ne razumejo kot trdega pogoja. Več večjih vlad želi s Turčijo sodelovati pri trgovini, migracijah in varnosti, ne da bi čakale na rezultate Holguinove. Francija želi ohraniti pogojenost, hkrati pa se zavaruje z dvostranskimi obrambnimi povezavami s Ciprom. Podpisala naj bi sporazume o sodelovanju v vrednosti približno 800 mio. evrov, povezane z instrumentom SAFE, novim evropskim posojilnim mehanizmom za financiranje obrambnih projektov v državah članicah (Cyprus Mail, European Commission). Te vlade Ciper formalno podpirajo. Ne želijo pa, da bi Ciper zamrznil vsak turški dosje.

Otok kot vzvod in strateško sredstvo

Tu se protislovje zaostri. Ciper je hkrati nerešen konflikt, ki ovira integracijo EU in Turčije, ter vojaško vozlišče, v katero EU dejavno vlaga. Nikozija je podpisala posojilni sporazum SAFE v višini 1,18 mrd. evrov in se postavila v vlogo zaledne baze za odzivanje na krize ter obrambnoindustrijsko sodelovanje (CNA). Evropski obrambni denar povečuje varnostno uporabnost Cipra. S tem ga je težje potisniti ob stran, obenem pa imajo druge prestolnice iz istih strateških razlogov interes, da kanali s Turčijo ostanejo odprti.

Turško nepriznavanje Republike Ciper sega onkraj pogajanj o rešitvi spora in se preliva v običajne mednarodne forume. EU je Ankaro nedavno opozorila zaradi izključitve Cipra iz priprav na podnebni vrh COP31 (Reuters via Straits Times). Toda iste prestolnice, ki tam branijo Ciper, nerade dopustijo, da bi ta blokiral obrambna partnerstva z zaveznico v Natu, ki jo potrebujejo.

Vsebinsko je najširša vrzel v turškem stališču. Turški zunanji minister je Holguinovi povedal, da Ankara podpira rešitev z dvema državama in zahteva priznanje suverene enakosti ciprskih Turkov, kar je daleč od dolgoletnega okvira ZN za federalno rešitev (Yeni Safak). Poročila o možnih elementih dogovora, od »ohlapne federacije« do vračanja ozemlja in neposredne trgovine za ciprske Turke, nimajo uradne podpore nobene strani in jih je treba brati kot preizkušanje terena (Kibris Postasi).

Ciprski predstavniki pravijo, da Holguinova z generalnim sekretarjem ZN Antoniem Guterresom še naprej pripravlja sklic srečanja v obliki »5+1«: obe ciprski strani, Grčija, Turčija in Združeno kraljestvo ter ZN, morda konec julija ali v začetku avgusta (Philenews, UN). Holguinova lahko takšno omizje skliče. Ne more pa prisiliti večjih evropskih prestolnic, da napredek pri Cipru obravnavajo kot ceno za poslovanje s Turčijo.