Turški F-16 sledili ministrom pri Nikoziji

Dva turška F-16 sta se 7. junija zvečer dvignila z okupiranega severnega Cipra in na razdalji spremljala vladna letala z obrambnimi ministri Grčije, Francije in Nizozemske, ki so letela proti Nikoziji. Lovca se nista približala do dosega za prestrezanje. Hkrati so kontrolorji z letališča Tymbou prihajajočim letalom po radijski zvezi pošiljali navodila in s tem motili njihovo komunikacijo (iefimerida.gr, Euronews). Tymbou nima priznanja Mednarodne organizacije civilnega letalstva ICAO, agencije OZN za civilno letalstvo, Združene države pa ga ne priznavajo kot zakonito vstopno točko. Vsa tri letala so varno pristala.

Ministri so potovali na neformalno obrambno srečanje EU, ki ga je gostil Ciper. Ta do konca junija predseduje Svetu EU, instituciji, v kateri nacionalne vlade določajo politične prednostne naloge Unije. Na dnevnem redu so bili podpora Ukrajini, pomorska varnost in nov obrambni sporazum med Francijo in Ciprom, ki vzpostavlja stalni pravni okvir za francoske vojaške operacije na otoku (La Croix).

Sporazum, ki ga je Ankara hotela ustaviti

Sporazum o statusu sil, znan kot SOFA, sta naslednji dan podpisala francoska obrambna ministrica Catherine Vautrin in njen ciprski kolega Vasilis Palmas. Dogovor dosedanjo priložnostno francosko vojaško navzočnost na Cipru spreminja v urejeno sodelovanje: skupne vaje, logistični dostop, izmenjavo obrambnih tehnologij in pravico do uporabe otoka kot izhodišča za operacije v vzhodnem Sredozemlju (Cyprus Mail). V praksi Ciper postaja francoska prednja baza, iz katere je mogoče razporejati sile brez vsakokratnih novih pogajanj.

Premier turških Ciprčanov Ünal Üstel je dogovor takoj zavrnil in ga označil za grožnjo »občutljivemu ravnovesju« v regiji (Daily Sabah). Ankara je zanikala nadlegovanje in trdila, da so letala EU kršila zračni prostor samooklicane »Turške republike Severni Ciper«, države, ki je razen Turčije ne priznava nihče. Po turški razlagi sta bila F-16 »previdnostni ukrep«. Časovni okvir kaže politično sporočilo: spremljanje letala francoske ministrice nekaj ur pred podpisom vojaškega sporazuma je bilo opozorilo, da Ankara stalno zahodno vojaško navzočnost na Cipru obravnava kot rdečo črto.

Zakaj Bruselj ne more odgovoriti

Evropska komisija je sporočila, da dogodek »preučuje«. Kaja Kallas, visoka predstavnica EU za zunanje zadeve in varnostno politiko, se javno ni odzvala.

Razlog ni nejasen, temveč institucionalen. Zavezujoče zunanjepolitične odločitve EU v okviru skupne zunanje in varnostne politike zahtevajo soglasje vseh 27 držav članic, kar pomeni, da jih lahko blokira ena sama vlada. Madžarska, ki z Ankaro ohranja tesne odnose, je že večkrat ustavila ukrepe, kritične do Turčije. Druge članice imajo s turškimi dobavitelji obrambnoindustrijske povezave, zaradi katerih je odprt spor z Ankaro manj privlačen (Modern War Institute). Kallasova Turčije ne more obsoditi, ne da bi sprožila postopek iskanja soglasja, za katerega ve, da bi verjetno obstal.

Francija gre po dvostranski poti

Pariz je iz tega potegnil svojo ugotovitev. Namesto da bi iskal soglasje v skupni zunanji in varnostni politiki, ki ga lahko Madžarska blokira, Francija gradi mrežo dvostranskih sporazumov o statusu sil s Ciprom, Grčijo, Romunijo in Poljsko. Ti dogovori ne potrebujejo glasovanja EU. Nobena članica jih ne more ustaviti. Sporazum v Nikoziji je najnovejši člen verige, ki Bruselj obide v celoti.

Vautrinova nadlegovanja svojega letala ni javno obsodila. Tega ni storil niti nizozemski minister. Le grški minister Nikos Dendias je o dogodku uradno obvestil kolege na srečanju EU (Euronews). Vsaka tiha vlada upravlja svoj dvostranski odnos s Turčijo in se izogiba sporu, ki bi lahko prizadel obrambne pogodbe, Natovo logistiko ali sodelovanje pri migracijah.

Ciper namerava vložiti uradni pritožbi pri Kallasovi in pri ICAO (Philenews). Ali bosta prinesli več kot potrditev prejema, bo odvisno od tega, ali bo katera od držav članic zahtevala izjavo Sveta EU in ali jo bo Madžarska dopustila. Cilj EU o »strateški avtonomiji« predpostavlja, da lahko Unija svoje interese brani brez ameriške opore. 7. junija ni zmogla niti skupne izjave v obrambo letal svojih ministrov.