Turški F-16 krepijo obrambo Baltika

Pet turških lovcev F-16 in 76 pripadnikov osebja je 1. avgusta prispelo v estonsko letalsko oporišče Ämari, kjer je Turčija prevzela štirimesečno Natovo rotacijo do novembra (Estonske obrambne sile, ERR). Zamenjala je portugalski kontingent. Za Turčijo je to prva napotitev v Estonijo v okviru te misije. Sama rotacija je rutinska. Novo je to, kako Estonija opisuje nalogo.

Estonske obrambne sile govorijo o premiku: baltska misija naj ne bi več pomenila samo prestrezanja sumljivih letal ob zavezniškem zračnem prostoru, temveč tudi pomoč pri zaustavljanju zračnih napadov v okviru Natovega integriranega sistema zračne obrambe (Estonske obrambne sile). ERR to opisuje kot prehod iz baltskega varovanja zračnega prostora v baltsko zračno obrambo (ERR). Razlika zveni tehnično, vendar ni. Varovanje zračnega prostora pomeni, da lovci vzletijo, identificirajo neznano letalo in ga po potrebi pospremijo. Zračna obramba pomeni pripravljenost, da se cilj tudi sestrelí.

Kdo poveljuje, kdo pošlje letala, kdo odloči o strelu

Misijo nadzoruje Nato, ne Estonija. Turški lovci v Ämariju so podrejeni Natovemu Združenemu centru za zračne operacije v Uedemu v Nemčiji, ki vodi severno območje varovanja zračnega prostora (Allied Air Command). Uedem deluje pod Zavezniškim zračnim poveljstvom v Ramsteinu (BMVg). Poveljnik v Uedemu odloči, ali bodo poletela letala v stalni pripravljenosti, nato jih nadzorni center usmeri proti cilju.

Estonija, Latvija in Litva so se Natu pridružile leta 2004, vendar nikoli niso vzpostavile lastnih stalnih flot lovskih letal. Zato zaveznice rotirajo skozi baltska oporišča in zagotavljajo neprekinjeno pokritost (NATO, Allied Air Command). Turčija je podobne rotacije že izvajala na Poljskem in v Romuniji, turški viri pa poročajo še o novi napotitvi v Romunijo, predvideni za december (Daily Sabah). Vzorec kaže, da Ankara znotraj Natove zračne strukture dobiva vlogo na celotnem vzhodnem krilu.

Vrzel pri pooblastilih

Veriga odločanja pri vzletu v okviru varovanja zračnega prostora je utečena. Težje vprašanje se odpre pri novi oznaki zračna obramba. Če bi moral turški pilot nad Baltikom ukrepati proti prihajajoči grožnji, kdo odobri uporabo orožja? Po katerih Natovih pravilih delovanja in ob katerih nacionalnih omejitvah? Nobena javno znana odločitev Severnoatlantskega sveta, najvišjega političnega organa Nata, niti javno dostopen dokument o pravilih delovanja ne pojasnjuje operativnih podrobnosti. Nadgradnja obstaja v estonskem in zavezniškem jeziku, veriga pooblastil za dejansko uporabo sile v scenariju zračne obrambe pa ostaja nejavna.

Grožnja, zaradi katere se misija preimenuje oziroma širi, je konkretna. Romunsko obrambno ministrstvo je poročalo o 33 vdorih ruskih dronov v romunski zračni prostor od začetka ruske celovite vojne proti Ukrajini, približno 50 primerih najdenih ostankov na romunskem ozemlju in 34 vzletih v okviru varovanja zračnega prostora v letu 2026 do 26. julija (AGERPRES). Ruski droni so že prečkali zavezniški zračni prostor. Natova letala so vzletela kot odgovor. Stara misija je pokrivala identifikacijo in spremljanje. Ali nova zračna obramba dovoljuje kaj več od tega, in pod čigavim poveljstvom, Nato javno še ni pojasnil.

Kontinuiteta, ne preobrazba

Enak rotacijski vzorec se kaže tudi drugod na vzhodnem krilu. Italija je prevzela Natovo misijo varovanja zračnega prostora v Litvi (LRT). Španija je v romunsko oporišče Mihail Kogălniceanu napotila lovce F-18 (HotNews). Poljski vojaški analitiki okrepljeno varovanje zračnega prostora razumejo kot popravek odvračanja, ne kot strateški preskok (Bankier).

Pet F-16 na začasni rotaciji še ne pomeni regionalne zračne in raketne obrambe. Ne zapira vrzeli pri senzorjih, obrambi pred droni ali kopenski zračni obrambi, s katerimi se soočajo baltske države. Rotacije zagotavljajo nekaj drugega: dejanska letala v dejanski pripravljenosti, neprekinjeno pokritost in politično raznolike zaveznice, vpete v skupno nalogo pod skupnim poveljstvom. Nato je baltsko misijo opisal ambiciozneje od starega varovanja zračnega prostora. Ni pa javno pojasnil najtežjega dela: kdo lahko v scenariju zračne obrambe odredi uporabo sile in po katerih pravilih.