Dron v Kijevu ubil dva na sedežu akademije

Pozno 28. septembra so reševalci iz ruševin sedeža Nacionalne akademije znanosti Ukrajine v Kijevu izvlekli še drugo truplo. Število smrtnih žrtev ruskega napada z brezpilotnikom, ki je sredi delovnega dne zadel stavbo, se je povzpelo na dve (TSN, Hromadske Radio). Stavba stoji približno 100 metrov od nemškega veleposlaništva (Deutschlandfunk). Češka nacionalna tiskovna agencija ČTK in poljska PAP sta o napadu poročali že v nekaj urah. Posledice napada so dobro dokumentirane, ni pa znano, zakaj je brezpilotnik zadel prav to stavbo.

Sredi delovnika zagorele pisarne

Tiskovni predstavnik reševalnih služb je za Ligo povedal, da je brezpilotnik stavbo neposredno zadel okoli 13.30 po krajevnem času in delno porušil drugo ter tretje nadstropje. Novinarji Associated Press so spremljali, kako so gorela zgornja nadstropja, medtem ko so se zaposleni po gasilskih lestvah spuščali iz stavbe. Vira Yevhrafova, namestnica glavnega znanstvenika, je povedala, da se je njena pisarna v drugem nadstropju sesula: »Moje pisarne ni več« (AP).

V zgodovinski stavbi je predsedstvo akademije, vodstveni organ, ki organizira in usklajuje raziskovalno delo po vsej Ukrajini. Med umrlima je bila Nataliia Bukalo, pomočnica prvega podpredsednika akademije (Liga). Podpredsednik Volodymyr Horbulin je bil lažje ranjen.

Po oceni akademije je šlo za napad na ukrajinsko znanost in kulturo. V sedežu so predvsem pisarne vodstva akademije; laboratorijev tam ni. Nihče ni objavil seznama izgubljenih arhivov, instrumentov ali projektov niti ocene, kako dolgo bo stavba neuporabna. Ukrajina je v nedeljo izgubila sodelavce, pisarne in vsaj začasno tudi delujoče koordinacijsko središče svojega raziskovalnega sistema.

Zakaj prav ta stavba?

Predsednik akademije Anatoliy Zagorodny je na kraju napada povedal, da ne ve, zakaj je Rusija zadela stavbo. Poudaril je, da akademija nima povezav z vojsko. Guardian jo je opisal kot civilno znanstveno ustanovo (Guardian).

Isto poročilo opozarja na dve okoliščini, ki zapletata presojo. Akademija že dolgo sodeluje z ukrajinskim obrambnim sektorjem, Horbulin pa je nekoč zasedal visok položaj v varnostnem aparatu. Nobena od teh okoliščin ne dokazuje, da bi se v tej konkretni stavbi odvijala vojaška dejavnost.

To je pomembno tudi s pravnega vidika. Po 52. členu Dodatnega protokola I k Ženevskim konvencijam, ki določa pravila za zaščito civilistov med vojno, je stavba dopusten vojaški cilj le, če učinkovito prispeva k vojaškemu delovanju in njeno uničenje prinese konkretno vojaško prednost. Če obstaja dvom, se za stavbo, ki se običajno uporablja v civilne namene, domneva, da je tudi v tem primeru v civilni rabi (ICRC).

Javnih dokazov o tem, kaj je bil cilj brezpilotnika, ni, Rusija pa napada ni pojasnila. Neposreden zadetek prepoznavne državne ustanove, ob tem ko so ruski napadi istega dne zadeli tudi druge civilne lokacije v Kijevu, daje preiskovalcem tehten razlog za podrobno preiskavo. Sam po sebi pa še ne dokazuje, da je bil sedež akademije načrtovana tarča.

Zakaj je napad pritegnil pozornost evropskih vlad

Pozornost v tujini je pritegnila bližina diplomatskih predstavništev. Nemško veleposlaništvo ni bilo poškodovano, njegovi zaposleni so na varnem, misija pa preverja svoje varnostne ukrepe (Deutschlandfunk). Nemško zunanje ministrstvo je ocenilo, da je Rusija zavestno sprejela tveganje, da bi ljudje umrli tik ob nemškem predstavništvu (ZDF).

Berlin Moskvo obtožuje neodgovornega ravnanja, ne pa tega, da bi namerno merila na veleposlaništvo. Ta razlika določa, kaj lahko Berlin verodostojno zahteva. Obtožba namernega napada bi terjala bistveno ostrejši odziv kot protest zaradi neprevidnosti v bližini diplomatov.

Za zdaj se je evropski odziv omejil na obsodbo in preverjanje varnosti veleposlaništva. Poročanje ne kaže, da bi zaradi tega napada sledile sankcije ali diplomatski ukrepi oziroma da bi kdo ponudil pomoč pri obnovi stavbe.

Dokazi utemeljujejo ožji sklep od tistega, ki ga ponuja retorika obeh strani. Rusija je delno uničila sedež civilne raziskovalne ustanove, v katerem so bili zaposleni, v četrti s številnimi tujimi predstavništvi; umrla sta dva človeka. Povezave akademije z obrambnim sektorjem ne dokazujejo, da je bil njen delujoči sedež vojaški cilj. Razlog, zakaj ga je brezpilotnik zadel, ostaja nepojasnjen.