Dve imeni ustavljata sankcije EU

Bolgarski premier Rumen Radev je 3. julija v parlamentu napovedal, da bo blokiral 21. sveženj sankcij EU proti Rusiji, če z novega seznama sankcioniranih ne bosta umaknjena dve imeni: ruski pravoslavni patriarh Kiril in Vagit Alekperov, poslovnež, povezan z bolgarsko rafinerijo Lukoila v Burgasu. Radev je odločitev utemeljil z energetsko varnostjo in tveganjem motenj v obratu v Burgasu (BTA, European Pravda). Šlo je za dve imeni med več sto predlaganimi. Po pravilih EU je bilo to dovolj, da je obstal celoten dosje.

Sankcije na področju zunanje politike se v EU sprejemajo soglasno na podlagi Pogodbe o Evropski uniji. Preden sveženj začne veljati, se mora z njim strinjati vseh 27 vlad (pregled sankcij Sveta EU). Posamezniki in podjetja, proti katerim so ukrepi usmerjeni, so navedeni v prilogah k pravnemu besedilu. Vladi zato ni treba zavrniti celotne zasnove sankcij. Dovolj je, da ugovarja enemu imenu, soglasje pa tak ugovor spremeni v dejanski veto.

Kako je Sofija zadržala dosje

Do 9. julija je Sofija omilila ton. Obrambni minister Dimitar Stojanov je na bolgarski televiziji pojasnil: »To ni veto. Gre za pridržke, ki jih predlagamo zato, da se ti posamezniki odstranijo iz sankcijskega režima« (Fakti). Vsebina zahteve se ni spremenila. Bolgarija je še vedno zahtevala umik obeh imen. Spremenil se je način, kako je isto zahtevo predstavila navzven.

Najverjetnejši izid je, da bo sveženj sprejet brez Kirila in Alekperova na seznamu. Po navedbah Pravde diplomati pričakujejo, da bosta imeni tiho umaknjeni. Pri Kirilu je Bolgarijo podprla tudi Italija, po poročanju zaradi zadržkov Vatikana do sankcioniranja voditelja krščanske verske skupnosti (Euromaidan Press).

Taktika, ki jo poznajo tudi druge prestolnice

Slovaški zunanji minister Juraj Blanár je poklical bolgarskega kolega in javno podprl pristop Sofije. Dejal je, da nova vlada »uveljavlja svoje interese podobno kot Slovaška« (Teraz). Madžarski mediji so dogajanje umestili v lastno izkušnjo Budimpešte, ki že dlje uporablja grožnjo z vetom za izsiljevanje popuščanj pri evropskih sredstvih in zunanjepolitičnih odločitvah (hir36).

Ni dokazov, da bi Sofija, Budimpešta in Bratislava delovale usklajeno. Vendar je Madžarska vzpostavila prepoznaven vzorec: uporabiti soglasje kot vzvod pritiska na Bruselj, nato pa domačim volivcem pokazati, da je vlada dosegla premik. Slovaška zdaj bolgarsko držo predstavlja kot dokaz, da gre za običajno delo Sveta, ne za oviranje odločanja (ta3).

Kje se je sveženj uklonil

Bolgarski spor o imenih je bil le ena fronta. Ko so veleposlaniki prišli do Coreperja, odbora stalnih predstavnikov držav članic, kjer se dogovori pripravijo pred formalnimi ministrskimi odločitvami, je sveženj že postal skupek več vzporednih pogajanj (Capital.gr, Kyiv Independent).

Grčija, Ciper in Malta so pritiskali, naj se obdobje zamrznitve cenovne kapice za rusko nafto skrajša s šestih mesecev na tri ali štiri. Cenovna kapica zahodnim ladjarskim, zavarovalnim in finančnim storitvam dovoljuje poslovanje z rusko surovo nafto le, če se ta prodaja pod določeno zgornjo mejo. Namen mehanizma je zmanjšati prihodke Moskve, ne da bi se hkrati pretirano poseglo v svetovno oskrbo (in.gr). Krajše obdobje zamrznitve je pomembno, ker bi lahko omogočilo hitrejši dvig kapice in s tem več prihodkov od nafte za Rusijo (Pravda). Vse tri države imajo velike pomorske sektorje, ki jih pravila glede kapice neposredno zadevajo, zato je njihov interes tudi gospodarski, ne le diplomatski.

Na ločeni ravni sta Francija in Italija dosegli zožitev predlagane prepovedi vstopa za ruske vojaške veterane (Euronews). Dodatno trenje so povzročili še spori glede uvoznih kvot za ruske ribe.

Vsaka takšna izjema prestolnicam pokaže, da je mogoče občutljiva imena, sektorje ali panoge zaščititi v zadnji fazi pogajanj. Enaindvajseti sveženj bo najverjetneje sprejet. Njegova vsebina pa bo odražala predvsem to, katere vlade so imele najmočnejši domači razlog za zavlačevanje, ne skupne presoje, kateri pritisk bi Moskvo najbolj omejil. Sankcijski režim lahko prenese nekaj takšnega prilagajanja. Težje pa prenese ponavljajoče se kroge, v katerih končne pogoje določajo najmanj pripravljene članice. Evropski svet, kjer voditelji držav in vlad določajo politično smer EU, bi lahko ponovno odprl vprašanje soglasja pri sankcijah. Za zdaj tega ni predlagal noben voditelj.