Ukrajina zahteva rok za kmetijske omejitve EU

Ukrajina bo po vstopu v EU sprejela začasne omejitve prodaje kmetijskih proizvodov in postopno uvajanje evropskih kmetijskih subvencij, ne pa omejitev brez končnega roka, je za POLITICO povedal kmetijski minister Taras Vysotskyi. Evropska komisija je takšne omejitve predlagala ta teden, vendar ni pojasnila, ali bi kdaj prenehale veljati. Od tega, kako bo vprašanje rešeno, je odvisno, kaj bo članstvo Ukrajine pomenilo za kmete na obeh straneh.

Kaj je Bruselj dejansko predlagal

Komisija je v dokumentu, sprejetem 6. oktobra, predlagala, naj preuči možnosti za »bistveno omejitev finančne podpore in dostopa do trga za občutljive kmetijske proizvode« (sporočilo Komisije). Dokument ne navaja nobenega proizvoda, ne določa kvote in ne vsebuje datuma izteka omejitev.

Komisarka za širitev Marta Kos je dejala, da mora EU zaščititi svoje kmete. Po poročanju Euronews bi lahko bile glavna tarča pšenica in druge žitne kulture.

Dokument združuje dve različni vrsti omejitev. Prva se nanaša na prodajo. Polnopravna članica lahko svoje proizvode praviloma prodaja po vsem enotnem trgu, saj pogodbe EU prepovedujejo kvote za trgovino med državami članicami (PDEU). Omejitev prodaje bi iz tega pravila izvzela izbrane ukrajinske proizvode.

EU je ukrajinsko žito omejevala že prej, vendar le, dokler Ukrajina ni bila članica povezave. Leta 2023 je omejila uvoz štirih poljščin v petih državah ob fronti, nato pa je ukrep prenehal veljati (Komisija). Šlo je za mejni ukrep za blago iz države zunaj EU, zato pove le malo o omejevanju prodaje članice.

Druga omejitev bi zadevala denar. Zmanjšala bi zneske, ki bi jih ukrajinski kmetje prejemali iz skupne kmetijske politike (SKP), sistema subvencij EU za kmetijstvo, ne da bi omejila prodajo ene same tone. Skrb vzbuja predvsem obseg: inštitut Bruegel je leta 2024 ocenil, da bi Ukrajina po nespremenjenih pravilih v sedmih letih prejela približno 85 milijard evrov. Šlo je za izračun, ne za ponudbo.

Pri subvencijah EU že ima precedens, vendar je bil začasen. Kmetje v državah, ki so se pridružile leta 2004, so sprva prejemali 25 odstotkov neposrednih plačil, namenjenih kmetom v tedanjih članicah, do leta 2013 pa so dosegli polno izenačitev (Akt o pristopu iz leta 2003). Vysotskyi pravi, da bi Kijev sprejel takšno postopno uvajanje, če bi se po določenem času končalo.

Kdo mora dati soglasje

Dokument Komisije je izhodišče. Da bi omejitve postale zavezujoče, bi se morale vlade držav članic najprej dogovoriti o pogajalskih izhodiščih EU. Končni dogovor bi nato zapisali v pristopno pogodbo.

Po 49. členu Pogodbe o EU mora pristopno pogodbo potrditi vsaka vlada članice, soglasje mora dati Evropski parlament, nato pa jo mora ratificirati vsaka država (49. člen PEU). Podpisati jo mora tudi Ukrajina. Tako ima vsaka članica EU, pa tudi Kijev, možnost veta.

Najbolj vidni so pritiski na Poljskem. Poljska radijska postaja RMF24 je načrt predstavila kot uresničitev ene od ključnih poljskih zahtev in ocenila, da bi Poljska brez njega težko podprla članstvo. To je razlaga enega poljskega medija, ne uradno stališče vlade.

Kdo bi nosil stroške omejitve prodaje

Omejitev prodaje ne bi enako zaščitila vseh delov evropskega kmetijstva. Uvoz žit iz Ukrajine v EU je bil leta 2024 vreden 4,4 milijarde evrov, navaja Eurostat. Španija, Nizozemska in Italija so prevzele skoraj 80 odstotkov tega ukrajinskega žita, večinoma za živalsko krmo in predelavo (OSW).

Trajna omejitev bi zaščitila pridelovalce žit ob vzhodni meji. Živinorejske kmetije in mlini zahodneje bi se lahko, odvisno od zasnove omejitve, soočili z višjimi stroški surovin. Omejitev subvencij pa odpira ločeno vprašanje, kako bodo razdeljeni prihodnji proračuni EU za kmetijstvo, ki še niso določeni.

Komisija pravi, da bo te ureditve vključila v predlog pogajalskih izhodišč za kmetijstvo in regionalne sklade (sporočilo Komisije). Za zdaj ni predlagana nobena zavezujoča omejitev. Po doslej znanem bi morala trajna omejitev prodaje postati del pristopne pogodbe, ki jo mora podpisati tudi Ukrajina; stališče njenega kmetijskega ministra takšno rešitev za zdaj izključuje.