Ukrajinski droni zadeli ruske tankerje

Goreče gorivo na Azovskem morju kaže omejitev, do katere evropske sankcije same ne sežejo. V štirih dneh na začetku julija so ukrajinske Sile brezpilotnih sistemov zadele najmanj 25 plovil, ki so prevažala gorivo proti Krimu: tankerje, trajekt in ladje za suhi tovor (Naval News, BBC). Tarče so bili tankerji iz tako imenovane senčne flote, starejše ladje z nepreglednim lastništvom in zavarovanjem zunaj zahodnega sistema, ki Rusiji omogočajo prevoz goriva kljub 17 svežnjem sankcij Evropske unije (Svet EU). Sankcije povečujejo administrativne in finančne ovire; droni ladjo fizično ustavijo.

Česar pristanišča in zavarovalnice ne dosežejo

Evropska unija lahko plovbe senčne flote podraži in zaplete. Ladje lahko uvrsti na sankcijske sezname, jim prepove vstop v pristanišča, omeji pomorske storitve in pritiska na zavarovalnice. Ne more pa tankerja preprosto ustaviti sredi plovbe. Po mednarodnem pomorskem pravu sme vojna ladja na odprtem morju pregledati tuje plovilo le v ozko določenih primerih, denimo če sumi, da je ladja brez državne pripadnosti ali da pluje pod lažno zastavo. To določa 110. člen Konvencije Združenih narodov o pomorskem mednarodnem pravu, ki ureja, kdo sme koga ustavljati na morju. Redke prestrege, do katerih pride, plovil praviloma ne izločijo trajno iz prometa. Sankcije zvišajo strošek poslovanja, ladij pa ne odstranijo z morja.

Ukrajinska kampanja na Azovskem morju posega prav v to vrzel. Poveljnik Robert Brovdi je poškodovane tankerje opisal kot sankcionirana plovila z nosilnostjo okoli 7.000 ton, zgrajena med letoma 2006 in 2012, ki so iz ruskega pristanišča Taganrog prevažala bencin proti Krimu (Maritime Executive, The Insider). Kampanja se je začela 6. julija z napadom na gorivni terminal TES-Terminal-1 v Kerču. V naslednjih treh nočeh so sledili napadi z droni na tankerje (LIGA.net).

Verjeten vzorec, nedokazan obseg

Javno dostopni podatki podpirajo širšo trditev, da je Ukrajina zadela logistiko goriva okoli Krima. Ruske okupacijske oblasti so že 26. junija, še pred začetkom pomorskih napadov, na polotoku razglasile izredne razmere pri oskrbi z gorivom. Nasini podatki o zaznavi požarov so pokazali toplotne sledi, skladne s prijavljenimi napadi. Estonska javna radiotelevizija je kampanjo povezala s širšim ukrajinskim poskusom prekinitve oskrbovalnih poti na polotok (ERR).

Preverjanje po posameznih plovilih zaostaja. Videoposnetkov ni bilo mogoče neodvisno geolocirati ali datirati. Javni seznami zadetih tankerjev se med viri ne ujemajo v celoti, eno plovilo pa so več dni po napadu še vedno identificirali (Critical Threats). Tudi navedba, da so bila vsa ciljna plovila že na sankcijskih seznamih, za zdaj ostaja ukrajinska trditev, ne pa odprtokodno potrjeno dejstvo.

Grčija in razcep v trgovini

Napadi se dogajajo v Evropi, ki je že razdeljena glede izvrševanja lastnih sankcij. Grški ladjarji so po podatkih Financial Timesa, o katerih so poročali grški mediji, v treh letih s prevozom ruske nafte zaslužili najmanj 3,8 milijarde dolarjev (Euro2day, Newsbeast). Atene opozarjajo, da strožje izvrševanje bolj škodi evropskim gospodarstvom kot Rusiji in tankerje potiska povsem izven evropskega nadzora. Pritisk na zastave lahko upravljavce preusmeri k ruskim registrom ali zavarovanju zunaj skupine G7, ne da bi trgovino ustavil (S&P Global). Posledice niso samo poslovne. Ukrajinski pomorski dron je eksplodiral v romunskem pristanišču Constanta, zato je Bukarešta od Kijeva zahtevala, naj drone, ki vstopijo v romunske teritorialne vode, programira za samouničenje (News.ro).

Evropa je sankcijski režim zasnovala tako, da naj bi podražil ruski energetski transport. Grčija služi v prostoru med tem, kar je na seznamu, in tem, kar se dejansko izvrši. Romunija prevzema stranska varnostna tveganja vojaškega odgovora. Ukrajina pa po letih čakanja, da bo skladnost s sankcijami dovolj zarezala, preizkuša, ali fizično uničenje doseže tisto, česar zgolj uvrstitev na seznam ne more.

Kijev je za zdaj pokazal, česar sankcije EU same ne zmorejo: tanker s seznama spremeniti v tanker, ki ne pluje več. Ali bo to ustvarilo trajen pritisk, je odvisno od odgovorov, ki jih trg še ni dal: katera plovila so dejansko onesposobljena, kateri tovori so izgubljeni in ali bodo zavarovalnice še pripravljene kriti azovsko pot. Do takrat Evropa ne ve, ali spremlja strateški premik ali predvsem učinkovite posnetke vojne.