Ukrajina z Gripeni obide France

Ukrajina bo od švedskega Saaba kupila 20 bojnih letal Gripen E/F za 2,5 mrd. evrov. Švedska bo ločeno podarila še 16 starejših letal Gripen C/D, vrednih 1,9 mrd. evrov. Dogovor, predstavljen 28. maja v Saabovi tovarni v Linköpingu, je največji posamezni orožarski nakup, financiran z zadolževanjem EU. Denar gre v Stockholm, ne v Pariz: mimo francoskega Rafala in mimo propadlega francosko-nemškega programa FCAS.

Nepovratna pomoč v obliki posojila

Nakup bo potekal prek posojila EU za podporo Ukrajini, 90 mrd. evrov vredne kreditne linije, sprejete februarja 2026 v okviru okrepljenega sodelovanja. Ta postopek skupini držav članic omogoča, da ukrepa tudi takrat, ko soglasja vseh ni mogoče doseči. V tem primeru je sodelovalo 24 od 27 držav članic, s čimer so obšle madžarski veto. Od skupnega zneska je 60 mrd. evrov namenjenih vojaškim nakupom, 30 mrd. evrov pa proračunski podpori.

Pogoji so za Ukrajino zelo ugodni. Ukrajinsko finančno ministrstvo potrjuje, da vse obresti krije EU. Odplačilo glavnice je vezano izključno na ruske reparacije, torej na denar, ki morda nikoli ne bo izplačan. V praksi je instrument zato bližje nepovratni pomoči kot običajnemu posojilu. Evropska komisija pred sprostitvijo sredstev ohranja pravico odobritve vsakega orožarskega nakupa. Prvi bodo junija na vrsti brezpilotni sistemi, dogovor za Gripene pa bi bil daleč največja posamezna transakcija.

FCAS se sesuva, Saab vstopa

Dva tedna pred objavo dogovora o Gripenih je glavni izvršni direktor Airbus Defence Michael Schöllhorn v govoru v Stockholmu Saab omenil kot možnega partnerja pri evropskem bojnem letalu nove generacije. FCAS, francosko-nemški program bojnega letala šeste generacije, je kot projekt letala s posadko dejansko zastal. Glavni izvršni direktor Dassaulta Éric Trappier je aprila končal pogajanja z Airbusom. Airbus zdaj predlaga razvoj dveh ločenih letal, enega za francoske in drugega za nemške zahteve.

Saab ima v nemški obrambni industriji že oporišče: 1,2 mrd. evrov vredno pogodbo za sistem elektronskega bojevanja Arexis na Eurofighterju. Ukrajinski posel bi mu dal tisto, česar Gripen doslej nima: bojno preverjanje. Letalo še nikoli ni bilo uporabljeno v pravi zračni vojni. Če se nad Ukrajino izkaže, bo Saabov položaj v pogovorih z Airbusom bistveno močnejši.

Glavni izvršni direktor Saaba Micael Johansson pravi, da formalnih pogovorov z Airbusom ni. Vendar smer interesa ni težko razbrati.

Kaj še ni rešeno

Formalna pogodba še ni podpisana. Donacija 16 letal C/D je pogojena s sklenitvijo nakupa različic E/F. Gripen E uporablja motor General Electric F414, zato vsak izvoz zahteva ameriško odobritev po pravilih ITAR, ameriškem režimu nadzora nad mednarodno trgovino z orožjem. Takšna odobritev javno še ni potrjena.

Druga omejitev je proizvodnja. Saab izdela približno 15 Gripenov na leto, zmogljivosti pa želi povečati na 20 do 30 letal letno. Okvirni dogovor zajema skupno od 100 do 150 letal. Tudi pri najvišji načrtovani proizvodnji bi to pomenilo približno pet let dela, če bi vsi drugi kupci čakali.

Najpomembnejši del paketa bi lahko bila raketa Meteor. Analitik inštituta RUSI Justin Bronk ocenjuje, da je to edina zahodna raketa zrak-zrak z dovolj velikim dosegom, da lahko ogrozi ruske Su-34, ki vodene bombe odmetavajo 60 do 100 kilometrov za frontno črto. Švedski obrambni minister je Meteor navedel kot del orožarskega paketa, ni pa potrjeno, ali bo raketa vključena tudi na starejša letala C/D.

Francija je med proizvajalkami Meteorja. Rafale bi se po izvoru opreme verjetno bolje prilegal pravilom o evropskih nabavah kot Gripen z ameriškim motorjem. Kljub temu noben visoki francoski predstavnik javno ni komentiral dejstva, da bodo sredstva EU financirala švedskega tekmeca. Pariz je več let gradil evropske obrambne instrumente; prvi večji nakup, ki ga ti omogočajo, pa gre v Stockholm.

Usodo dogovora bosta določili dve konkretni vprašanji: ali bo Washington odobril izvoz motorja GE po pravilih ITAR in ali lahko Saabova ena sama proizvodna linija dobavlja dovolj hitro.